Zadnje čase je veliko govora o uvedbi enotne davčne stopnje (EDS). Nekateri jo zagovarjajo, drugi zavračajo in pri tem navajajo različne argumente.
Menim, da imajo prav oboji, a vsak poudarja le tisto, kar je v prid njegovim trditvam. Vendar pa še nikogar od razpravljavcev nisem slišal, da bi zanikal bojazen, da bodo revni zaradi EDS še revnejši. Sliši se neskromno, a mislim, da sem našel rešitev.
Enotna davčna stopnja bi bila smiselna in sprejemljiva edino pod pogojem, da bi hkrati z njo uvedli tudi univerzalni temeljni dohodek (UTD). Tudi UTD je enostaven, pregleden in bi zmanjšal birokracijo podobno kot EDS, in, kar je glavno, UTD bi negativno plat EDS za revne povsem izničil.
Zanimivo je, da je UTD nameraval uvesti že ameriški republikanski predsednik Richard Nixon, imajo pa ga na Aljaski in kot manjši prototip tudi v Sloveniji kot dodatek na veliko družino, ki ga dobijo vse, tudi bogate družine. Pri UTD gre za idejo, po kateri bi recimo vsak polnoletni državljan (ali vsak s stalnim bivališčem) prejemal vsak mesec neki stalni z ničimer pogojevani enak znesek, ne glede na to, ali ima ali nima zaposlitve. Znesek bi bil na začetku uvedbe lahko manjši, kasneje pa večji. Ljudem bi med drugim omogočil, da bi reforme preživeli brez prehudih pretresov.
Tisti, ki pripravljajo predlog davčnih in sploh vsesplošnih sprememb, promovirajo idejo EDS, češ da se bo s tem pospešila zaposlitvena fleksibilnost (kroženje zaposlenih na različnih delovnih mestih). Seveda to ni res: z EDS in spremembo zaposlitvene politike bodo le skrčili pravice zaposlenih, s tem pa se njihova fleksibilnost ne bo povečala, ampak ogrozil status zaposlenosti. Fleksibilni bodo iz prisile, eksistenčne ogroženosti, ne pa iz želje ali vedoželjnega in izkustvenega interesa. Če pa bi uvedli UTD, bi bila zaposlitvena fleksibilnost stvar svobode in izbire in ne prisile. Ob želji po zamenjavi službe eksistenčna vprašanja ne bi bila več prioriteta in sploh na seznamu plusov in minusov, tako da bi menjava služb postala nekaj neobremenjujočega in res stvar želje po osebnostnem razvoju, kariernem napredovanju. Hkrati potem tudi zaposlitev za določen ali nedoločen čas ne bi bila več problem za bančne in druge kredite, ker bi vsak polnoletni državljan s stalnim prebivališčem imel zajamčen vsakomesečni enotni dohodek ne glede na druge okoliščine. Če pa sedaj izničijo pravice iz zaposlitve za nedoločen čas, uničijo recimo perspektivo vsem mladim, ki upajo na dolgoročne stanovanjske kredite, vsaj na podlagi stalne zaposlitve.
Ljudje se zaradi UTD ne bi odrekli kreativnosti in ustvarjalnosti, le nekaj bi se pa res spremenilo: razmerje med delodajalci in delojemalci; ne bi bilo več tako samoumevnega stiskanja zob v neznosnih delovnih razmerah. In spremenil bi se družbeni odnos do določenih “manjvrednih” del. Slednja ne bi pojmovali kot nujo za tiste revne, nesposobne, neizobražene…Z uvedbo UTD bi se tako promovirana ideja fleksibilnosti zaposlitve na mah udejanjila.
A večina bi pri varnosti pridobila. Z UTD bi lahko zamenjali sedanjo nekoliko okorno progresivno obdavčitev, ko se nekaterim enostavno “ne splača delati preveč”. Priznam oziroma trdim, da EDS spodbuja delo, gospodarstvo, razvoj, sedanja stopničasta progresivna obdavčitev pa to pobudo duši. Toda sedanjo nerodno progresivno obdavčitev bi v vsakem primeru, z EDS ali brez nje, lahko zamenjal UTD, ki isto funkcijo (progresivnost obdavčitve) izpelje elegantneje, brez dušenja pobude. Po drugi strani pa bi bila prav ob izvedbi ideje UTD tudi EDS nenadoma povsem sprejemljiva!
UTD je zdravilo za brezposelnost, mnogo učinkovitejše kot gospodarska rast.
Podlaga za vedenje o UTD je lahko knjiga Brezplačno kosilo za vse, ki je izšla v založbi Krtina. Tematiko UTD sta proučevala tudi Uroš Boltin in Bojan Radej. Njun premislek in izračuni so na spletni strani http://www.urosboltin.com/UTD/index.htm. Odličen komentar v knjigi je napisal Srečo Dragoš. O UTD je maja lani potekala okrogla miza v Cankarjevem domu.
Sodelovali so različni slovenski strokovnjaki in nekateri od njih so objavili komentarje v omenjeni knjigi. Menim da je UTD odlična inovacija, ki bi položaj stotisočev revnih in celotne družbe hitro in pomembno izboljšala.
Objavljeno 10. aprila 2006
Vojko Kogej