Univerzalni temeljni dohodek je dotacija, ki jo država v enotni višini in v rednih intervalih izplačuje vsem prebivalcem, brez kakršnegakoli preverjanja dohodkov. UTD je inovativna alternativa sedanjemu pogojenemu sistemu socialnih transferjev, saj vzpostavi enakopravnost vseh prejemnikov. Zaposlenost ni pogoj za prejemanje UTD, torej ga prejemajo vsi, ne glede na to, ali so brezposelni ali zaposleni, revni ali bogati. Izplačuje se mesečno, v denarju, na individualni ravni, torej posameznikom in ne gospodinjstvom. Z univerzalnim temeljnim dohodkom se zakonito seštevajo vsi drugi dohodki.
Dr. Valerija Korošec je v delovnem zvezku »Predlog UTD v Sloveniji zakaj in kako?« izračunala1, da bi si Slovenija že danes lahko privoščila izplačevanje UTD v višini 300 evrov mesečno na polnoletnega prebivalca, otroci pa bi bili upravičeni do nekoliko nižjega UTD in sicer od 250 do 300 evrov na otroka.
Spletna anketa o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji je bila izvedena od 27. oktobra do 22. novembra 2010 (in sicer na strani http://www.1ka.si/a/3169.) Anketa je bila poslana na približno 2000 elektronskih naslovov. Odzvalo se je 660 anketirancev, od tega jih je 350 ustrezno izpolnilo anketo. Anketa je obsegala 6 vprašanj, ki se najpogosteje pojavljajo v polemikah o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
V anketi nas je najprej zanimalo ali bi anketiranci podprli uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji.
Anketa je pokazala, da 69,4 odstotka vprašanih podpira uvedbo UTD, 15,7 odstotka jih je proti uvedbi in visokih 14,9 odstotka je še neodločenih.
Skoraj 70 odstotkov bi torej podprlo uvedbo UTD, medtem ko je delež neodločenih in nasprotnikov približno enak, okrog 15 odstotkov.
UTD ne nudi samo osnovne eksistence, ampak posamezniku omogoča izbiro kvalitetne zaposlitve. Z UTD ljudje niso prisiljeni sprejti prve zaposlitve ki se jim ponudi, ali vztrajati v nevzdržnih delovnih pogojih, ampak stopijo v enakovrednejši odnos z delodajalcem. Tako nas je zanimalo ali bi anketiranci ob uvedbi UTD obdržali svojo sedanjo zaposlitev.
Večina oziroma 78,2 odstotka vprašanih bi ob uvedbi UTD obdržala svojo sedanjo zaposlitev, samo 3,2 odstotka anketirancev bi se odločilo za prekinitev svoje sedanje zaposlitve, 8,9 odstotka je neodločenih, kar 9,7 odstotka vprašanih pa bi v primeru uvedbe UTD raje iskalo boljšo zaposlitev.
Anketa kaže, da bi se skoraj 10 odstotkov anketirancev ob uvedbi UTD odločilo za iskanje boljše zaposlitve, torej lahko sklepamo, da je okrog 10 odstotkov vprašanih takšnih, ki bi raje iskali zaposlitev v bolj humanih pogojih, ali bolj dostojanstveno zaposlitev. Posameznik bi tako ob uvedbi UTD imel svobodnejšo izbiro pri iskanju delovnega mesta, ki nudi več kot golo eksistenco.
Glede na to, da se v javnosti pojavljajo očitki, da bi v primeru uvedbe UTD večina ljudi prekinila svojo zaposlitev, nas je zanimalo, koliko anketirancev bi se dejansko odločilo za brezposelnost.
4,3 odstotka anketirancev bi se ob uvedbi UTD odločilo za brezposelnost, medtem ko bi visokih 90,3 odstotka ostalo zaposlenih, 5,4 odstotka vprašanih je pri tem vprašanju ostalo neopredeljenih.
Anketa kaže, da bi velika večina oz. več kot 90 odstotkov ostala zaposlenih, za brezposelnost bi se odločilo samo 4,3 odstotka vprašanih. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo oktobra 2010 v evidenco registrirano brezposelnih vpisanih 102.683 oseb, oziroma 11,01 odstotka prebivalcev. Kot kaže, se brezposelnost z uvedbo UTD ne bi povečala, kvečjemu bi se zaradi fleksibilnejših možnosti zaposlovanja zmanjšala.
Sedanji sistem pogojenih socialnih transferjev je stigmatizirajoč, diskriminatoren, birokratsko preveč zapleten in izjemno drag, marsikdaj tudi nepravičen. Posledično nas je zanimalo, ali anketiranci menijo, da bi bila uvedba UTD pravičnejša od sedanjega sistema.
57,3 odstotka meni, da je UTD pravičnejši od sedanjega sistema socialnih transferjev, 22,8 odstotka pa je prepričanih, da je sedanji sistem pravičnejši od UTD, visokih 19,9 odstotkov je ob vprašanju pravičnosti ostalo neodločenih.
Večina vprašanih torej meni, da bi z UTD pravičneje razdelili sredstva, medtem, ko sedanji sistem zagovarja manj kot 23 odstotkov anketirancev.
Na žalost se moramo posvetiti tudi vprašanju zavisti. V slovenski kulturi je trdno zakoreninjeno zavidanje sosedu, ljudje se bolj posvečajo drugim kot sebi. Tako nas je zanimalo, ali bi anketiranci nasprotovali načelu enakopravnosti, ki je vrednota evropske civilizacije od francoske revolucije naprej.
Kar 45,7 odstotka vprašanih bi nasprotovalo dejstvu, da bi brezposelni prejemali UTD v enaki višini kot zaposleni, 44,5 odstotka pa jih ne bi nasprotovalo temu dejstvu, 9,8 odstotka anketirancev se ni opredelilo.
Kljub nekoliko negativnim rezultatom pri tem vprašanju, je razlika med zavistneži in egalitarci zgolj 1,2 odstotka, visok je tudi delež neodločenih, skoraj 10 odstotkov. Rezultati pa vsekakor kažejo, da se bo temu vprašanju v prihodnje žal še potrebno posvečati.
Kot očitek proti uvedbi UTD se pojavlja tudi mnenje, da bodo določeni posamezniki izkoristili UTD svojih otrok za lastno preživljanje oz. preživljanje svojih družin in se odločali za veliko število otrok.
87,5 odstotka anketirancev je zatrdilo, da uvedba UTD ne bi vplivala na njihovo odločitev o številu otrok, medtem ko je 12,5 odstotka odgovorilo, da bi imeli tri ali več otroke.
Izkazalo se je, da na veliko večino anketirancev, skoraj 88 odstotkov UTD ne bi vplival tako kot predvidevajo nasprotniki. Po podatkih Statističnega urada RS družine s tremi ali več otroki v Sloveniji niso pogoste. Povprečna slovenska družina namreč šteje samo 3,4 člana. V Sloveniji namreč govorimo o velikih družinah, če v družinah živijo trije otroci ali več, takšnih družin je bilo v letu 2006 v Sloveniji 9 odstotkov. Po podatkih Eurostata sodi Slovenija med države, ki imajo malo velikih družin. Med državami, ki so v Evropsko unijo vstopile hkrati s Slovenijo, imata Poljska in Slovaška skoraj enkrat več velikih družin kot jih ima Slovenija.
Anketa kaže, da bi se 12,5 odstotka vprašanih odločilo za 3 ali več otroke, kar pomeni, da bi se delež velikih družin hipotetično povečal za 3,5 odstotke, glede na leto 2006. Glede na to, da si država že dlje časa neuspešno prizadeva povišati nataliteto, na ta aspekt uvedbe UTD ne moremo gledati zgolj negativno, saj je povečanje števila rojstev v interesu države.
Nina Šoštarič