Omizje TV Slovenija
V sredo, 1. decembra 2010, ob 23.35 (s ponovitvijo 3.12.’10 ob 11.40) je TVS na svojem 1. programu, v oddaji »Omizje« prikazala razpravo o Univerzalnem temeljnem dohodku.
Posnetek oddaje si lahko ogledate na http://tvslo.si/predvajaj/brezplacno-kosilo-za-vse/ava2.89459048/
Voditeljica in organizatorice Janja Koren je, v skladu z zasnovo oddaje, povabila k razpravi zagovornike in nasprotnike ideje.
Med nasprotniki so bili: prof.dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, Matjaž Hanžek, donedavni varuh človekovih pravic v RS, prof. dr. Bogomir Kovač iz EF Univerze v Ljubljani ter Tomaž Lovše, kot predstavnik uspešnejših slovenskih podjetnikov.
UTD smo predstavljali in zagovarjali dr. Valerija Korošec iz Umar-ja¸ dr. Srečo Dragoš iz Univerze v Ljubljani in Branko Gerlič, vsi člani mariborskega društva za razvoj humanistike Zofijini ljubimci, sekcija za preučevanje in promocijo UTD.
Izbira nasprotnikov ideje, ki jo je izvedla Janja Koren (resnici na ljubo ne povsem objektivna) ni bila najbolj posrečena, kar je zagovornikom krepko otežilo njihovo nalogo.
Vsi nasprotniki so se namreč izkazali kot dvomljivci, ne pa kot nasprotniki. V smislu, da je ideja sicer dobra in zanimiva, v trenutnih razmerah pa, žal, neuresničljiva.
Razumljivo, da v 70 minutah, kolikor jih je bilo na voljo, praktično ni mogoče kakovostno prikazati vse analize, zbrane zlasti v Predlogu uvedbe UTD v Sloveniji dr. Valerije Korošec, s katerimi bi bilo mogoče utemeljeno razbliniti njihove dvome.
Kot zanimivost bi morda veljalo omeniti, da se je kot »pravi« nasprotnik zamisli izkazal zgolj Matjaž Hanžek, vendar, vsaj razumeti je bilo tako, predvsem zato, ker se mu ideja ne zdi dovolj radikalna!
Glede na izkušnje, ki smo jih pridobili pri tem, lahko bi rekli prvem javnem soočenju z nasprotniki in dvomljivci, bi vse prejemnike tega obvestila, člane sekcije in simpatizerje, pozval k uresničevanju naloge, ki smo si jo zadali na našem septembrskem srečanju v Ljubljani:
V tem smislu ponovno pozivam vse, da temeljito preučimo Predlog Valerije Korošec in pripravimo lastna razmišljanja o njem. Bodisi v obliki popravkov in dopolnil bodisi racionalizacij oziroma kakršnih koli pripomb in predlogov že.
Zavedati se moramo, da ni pomembno, ali bi bila morebiti avtorica Predloga užaljena. Prav tako ni pomembno, če bo kdor koli med nami užaljen, ker njegovi prispevki niso bili pozitivno ocenjeni.
Pomembno je, da s skupnimi močmi sestavimo, ne nov Predlog, ampak na njem temelječ akcijski načrt nadaljnjega delovanja s ciljem uvedbe takšnega, novega in učinkovitejšega sistema sožitja. Najprej v Sloveniji, nato pa morda še drugod.
(Jamčim, da Valerija Korošec ne bo užaljena ali prizadeta zaradi katerih koli pripomb na njen Predlog. Manj prepričan sem vase. Ampak, kot rečeno – to ni pomembno!).
»Nasprotniki« zamisli o uvedbi UTD v Sloveniji so nam, med drugim, očitali neenotnost stališč.
Tudi to ni pomembno.
Vsak od nas ne le da lahko, ampak tudi mora imeti svoje zamisli, ideje, predloge.
In, vsi tisti popravki Predloga, ki bodo ocenjeni kot smiselni, lahko obstoječi Predlog dopolnijo na različne načine in v različnih oblikah. Na primer kot variantne rešitve posameznih vprašanj.
Prav nič ne bo narobe, če se bo ob, recimo, obstoječem predlogu aktivizacijskih vavčerjev pojavilo še več zamisli, ali vavčerji sploh ali ne, oziroma, za katere namene še bi jih lahko posamezniki in/ali družba še smotrno uporabili.
Nič ne bo narobe, če bo Predlog vseboval poleg sedanjih 300€/mesečno za posameznika (oziroma 250+50) še kakšne druge številke, Bodisi v absolutnem znesku, bodisi v razmerju do kakšnih statističnih vrednotenj (življenjski minimum, prag revščine, kakovost bivanja …).
Koristno bo, če bomo poleg že naštetih transformacij 16 »socialnih transferjev« v UTD znali poiskati in predlagati še kakšne druge razbremenitve sedanjih raznovrstnih stalnih bremen državnega proračuna (razne subvencije ipd). Te dodatne predloge je treba kajpak ovrednotiti. In to ne le s stališča razbremenitve proračuna, ampak tudi s stališča UTD. V smislu, če bo UTD tolikšen, se lahko tem izdatkom odpovemo (ker jih bo zadovoljivo zamenjal UTD), če pa bo nižji, pa morajo, seveda, obstoječi načini državnih pomoči ostati bodisi v celoti bodisi v ustreznem deležu.
Smotrno bi bilo tudi nadaljnje razglabljanje o variantah davčnega sistema, ki bo moral biti prilagojen novim razmeram, ustvarjenim z uveljavljenim UTD. (Pripombe sogovornikov na omizju v tej smeri so lahko zanemarljive: obstoječi davčni sistem, zlasti pa njegovo izvajanje, je tako ali tako potreben korenitih sprememb. Z UTD ali brez njega. UTD bi, torej, zgolj usmerjal tudi sicer nujne spremembe tega sistema)
Iz pomislekov in vprašanj sogovornikov na Omizju izhaja, da vsaj tisti, ki načeloma ne nasprotujejo zamisli o UTD, pričakujejo od nas več, kot smo pripravili do sedaj.
In, čeprav so menili, da bi bila večja »enotnost« naši stališč več kot dobrodošla, vsaj za sedaj ta ni nujna. Očitno pa je, da je, ali vsaj postaja nujno, da naša stališča zberemo in prikažemo v celoviti obliki, tudi na predlagani način: Predlog z variantnimi rešitvami.
In zelo verjetno bo, ko nam bo uspelo to vse narediti, naše delo uspešnejše tudi takrat, ko se bomo soočali s tistimi, ki nasprotujejo UTD iz načelnih razlogov.
Branko Gerlič