Dunaj 14. in 15. oktober 2011
V petek, 14. oktobra in v soboto, 15. oktobra je v dvorani »Hiše evropske skupnosti« potekal mednarodni simpozij z naslovom »Od tekmovalne k enakopravni socialni politiki Evrope«.
Simpozij je organizirala avstrijska iniciativa za temeljni dohodek (Klaus Sambor, Margit Apple in sodelavci).
O primerjavi in pregledu razvoja minimalnih zavarovalnih sistemov v Evropski skupnosti je referiral Marcel Fink, Univerza Dunaj.
O perspektivah temeljnega dohodka na evropski ravni je potekala razprava na osnovi referata Ronalda Blaschkeja, poslanca nemškega zveznega parlamenta, stranka Die Linke (levičarji).
Kako sprožiti državljansko iniciativo v skladu z novo evropsko zakonodajo, ki daje možnost dajanja pobud za delovanje evropske komisije na podlagi vsaj 1 milijon zbranih podpisov v vsaj 7 državah, članicah EU ter o tem, ali in kdaj imajo takšne iniciative možnost doseči realne uspehe je govoril Gerald Haefner, član evropskega parlamenta iz Nemčije, stranka Zelenih.
Med govorniki je bil tudi Hannes Swoboda, poslanec EU parlamenta iz Avstrije, socialni demokrati.
Iz Slovenije sva se simpozija udeležila člana sekcije za preučevanje in promocijo UTD pri Zofijinih ljubimcih, društvu za razvoj humanistike iz Maribora Sebastjan Pikl in Branko Gerlič.
Delovanje te sekcije sva imela priložnost predstaviti udeležencem iz najmanj 9 držav, članic EU (Avstrija, Nemčija, Finska, Danska, Italija, Grčija, Belgija, Nizozemska … Slovenija) ter Švice, (predstavniki iniciative za UTD iz nemško govorečega dela ter iniciative za UTD iz francosko govorečega dela). Posebna točka simpozija je bila namreč predstavitev dejavnosti iniciativ iz posameznih držav.
Ugotovljeno je bilo, da v večini držav obstaja več iniciativ, ki imajo za svoj cilj uvedbo UTD v njihovem okolju, v Nemčiji, recimo, vsaj 15. Žal pa sodelovanje med njimi ni na ustrezni ravni. Izboljšanje teh razmer je ena od nalog, ki je bila sprejeta na tem srečanju. Ob tem pa v posameznih državah, recimo v Italiji, ta zamisel še ni naletela na vidnejši odziv med prebivalstvom.
V tej zvezi je bilo dogovorjeno tudi to, da bo sodelovanje med skupinami, zbranimi na Dunaju, koordinirala ga. Margit Apple, ena od vodilnih članic avstrijske iniciative.
Izhodiščna tema srečanja je bila pobuda za organiziranje državljanske iniciative, torej zbiranje podpisov po vseh državah EU, s katero bi od evropske komisije terjali aktivnejši odnos pri pripravah na uvedbo UTD po vsej EU.
Državljansko iniciativo na evropski ravni je mogoče predlagati na osnovi vsaj sedem iniciativnih podpisov, pridobljenih od predlagateljev iz vsaj 7 držav. Po ugotovitvi EU komisije, da je iniciativa usklajena z njenimi pooblastili, začne teči enoletni rok, v katerem je potrebno zbrati najmanj 1 milijon podpisov v spet najmanj 7 državah, članicah EU. (Pri tem je pomembno, da teh 7 držav ni nujno identičnih z državami, iz katerih izhajajo iniciatorji).
O možnostih je najprej govoril in razpravljal evropski poslanec Gerald Haefner, precej pa je pomagala tudi uslužbenka dunajske pisarne evropske komisije.
V zvezi s tem je bil ugotovljeno, da so pobudniki te akcije bili nekoliko preveč optimistični, zaradi česar bo potrebno spremeniti sama izhodišča pobude in zasnovati drugačni strategijo in taktiko. Zlasti zaradi dejstva, da evropska komisija nima nikakršnih pooblastil v zvezi s snovanjem in izvajanjem socialnih politik, ki so v izključni domeni držav članic.
Mnenje, da je zbiranje 1 milijon (ali več) podpisov podpore v bolj ali manj vseh državah EU (in Švici) že samo po sebi zadosti pomembna akcija, ki bi poznavanje problematike in ciljev UTD krepko razširila med prebivalstvo, je bilo ocenjeno kot nezadosten cilj v primerjavi z delom, ki ga je za njegovo doseganje potrebno vložiti.
V zvezi z razpravo o možnostih, načinih in oblikah snovanja akcije državljanske iniciative pa je bilo dogovorjeno, da bomo udeleženci razprave o tem vključili v dejavnost iniciativ za UTD v svojih okoljih in na njihovi osnovi poiskali tiste rešitve, ki bodo obetale največ možnosti za uspeh.
Za aktivnosti, usmerjene v uresničitev programa sprožanja državljanske iniciative sva prisotna predstavnika slovenske sekcije za UTD, prijavila sodelovanje Slovencev. Tako na teoretični, programski ravni kot kasneje, ko bosta strategija in taktika določeni, na izvedbeni. Vključno s pripravljenostjo na sodelovanje pri dajanju inciatorskih podpisov.
Iz razprav, ki so bile bodisi zasnovane na podanih referatih bodisi so potekale v okviru predstavitev dejavnosti posameznih iniciativ je izhajalo tudi to, da posamezne iniciative nimajo enakega razumevanja niti glede temeljnih zahtev in ciljev UTD, še manj glede njegove višine, vrednosti, ki naj bi bila primerna.
Prevladalo je sicer mnenje, da bi UTD vsaj na višini praga revščine (60% mediane dohodkov v posameznih državah) moral postati končni cilj, vendar v postopku doseganja tega cilja mnogi zagovarjajo skromnejša stališča češ da bi tako visok UTD bil v njihovem okolju politično nesprejemljiv.
V zvezi s tem so udeleženci simpozija pozdravili in podprli protestne, protikapitalistične demonstracije, ki so se prav na drugi dan simpozija vršile v najmanj 1300 svetovnih mestih.
Udeležence simpozija je v znak podpore humanim prizadevanjem iniciativ za UTD sprejel in pozdravil tudi dunajski župan.
Sebastjan Pikl in Branko Gerlič,
Maribor, 17.10.2011