1. UVOD
1.1. Definicija
UTD je brezpogojni dohodek vsakega državljana, ki ga prejema v enakem časovnem zaporedju (mesečnem) od rojstva do smrti, ne glede na njegovo gmotno stanje, status zaposlenosti ali kak drug kriterij. Ekonomsko definicijo UTD-ja bi zlahka definirali v sedanjem in minulem delu te in vseh prejšnjih generacij državljanov Slovenije, s katerim so zagotovili in to sedaj tudi zagotavljajo, takšno stopnjo ekonomskega razvoja, da je uvedba UTD-ja seveda možna in upravičena. UTD se kot državna renta izplačuje vsakemu posamezniku in ne posameznim gospodinjstvom. Izjeme,ki ne bi bile upravičene do prejemanja UTD-ja bi se določile z zakonom in bi imele lahko vzrok samo v nespoštovanju zakonodaje (npr. pravnomočni obsojenci itd…).
1.2. Cilji uvedbe UTD-ja
Teh ciljev je seveda več, med najpomembnejšimi pa so vsekakor:
-popolna odprava revščine v državi,
-boljša in neprimerno hitrejša alokacija delovne sile,
-hitrejši ekonomski razvoj,
-višja gospodarska rast,
-odprava sive ekonomije,
-porast optimizma med ljudmi,
-povečanje zaupanja v državo in pripadnosti njej,
-osvoboditev ljudi iz stresnega stanja eksistenčne negotovosti,
-povečanje ustvarjalnosti in podjetnosti državljanov,
-enakopravnejše možnosti vseh državljanov za njihov razvoj (npr. šolanje) in s tem seveda višja stopnja izobraženosti v sami državi,
-naravna selekcija slabih, škodljivih ekonomskih subjektov na trgu, ki bi jih le ta v primeru nespoštovanja nekaterih zakonskih obvez (npr. neplačevanja delavne sile, prispevkov zanjo in podobno – npr. mobing itd..) sam izločil,
-seveda je ciljev, ki bi jih z uvedbo UTD-ja dosegli še kar nekaj – tu so navedeni le nekateri najpomembnejši.
2. PREDPOGOJI ZA UVEDBO UTD-ja
Pred ali skupaj z uvedbo UTD-ja bi seveda morali zagotoviti nekaj pomembnih področij. Naj omenim samo nekatera:
-urediti in dopolniti bi morali področje pridobitve državljanstva R Slovenije,
-uvedba novega dohodninskega sistema, ki bo prilagojen novim razmeram,
-zagotovitev, da bi bil UTD res za vse državljane RS od rojstva do smrti in da bi bil njegov znesek vsaj v višini zneska, ki presega prag revščine za vsakega posameznika,
-usklajevanje višine UTD-ja glede na vsakoletno gospodarsko rast države.
3. KORISTNI UČINKI UVEDBE UTD-ja
Seveda bo uvedba UTD-ja imela zelo veliko učinkov na delovanje same države,k ot tudi na življenje njenih državljanov. Na tem mestu bi se dotaknil oz. omenil samo nekatere od teh učinkov, katerih pa bo seveda bistveno več kot jih tu omenjam in se bodo nekateri (verjamem, da večinoma pozitivni in blagodejni) kasneje še naknadno pokazali.
Tu bi omenil predvsem naslednje:
-zamenjava sedanjega nepreglednega, dragega in vse prevečkrat nepravičnega in popolnoma neučinkovitega sistema dodeljevanja socialne pomoči in drugih socialnih transferjev s sistemom uvedbe UTD-ja,
-optimalnejša razporeditev delovne sile na trgu delovne sile, saj bodo sedaj zaposleni mnogo bolj stimulirani in produktivnejši. Tisti, ki ne bodo motivirani za delo, bodo prepustili delo tistim, ki bodo,
-stroški vzdrževanja samega sistema UTD-ja bodo minimalni in popolnoma neprimerljivi sedanjim stroškom dodeljevanja raznim sistemom socialne pomoči in ostalih socialnih transferjev, za katere niti slučajno nihče ne more natančno ali pa vsaj približno povedati, kakšni so,
-primernejša zaposlitev kadrov v samih centrih za socialno delo in opravljanje njihovih nalog v skladu z nameni za katere so namenjeni,
-izkoreninjenje revščine in s tem neprimerno boljša in pravičnejša možnost izkoriščanja človeških potencialov (npr. možnost pridobivanja izobrazbe in boljšega razvoja delov populacije, ki sicer nepravično propadajo in so njihove možnosti zaradi revščine zelo omejene),
-prekvalifikacija določenih (mogoče presežnih) kadrov na CSD-jih in drugih javnih službah, kjer bi zaradi uvedbe UTD-ja nastala taka situacija, v npr. kader prepotrebnih inšpekcijskih služb, ki bi zelo močno – mogoče pa kar dokončno, obračunale s sivo ekonomijo, ki bi v novih razmerah postala močno sprevržena in obsojanja vredna dejavnost. Novi dohodki v državni proračun iz tega naslova bi bili daleč od zanemarljivih!
-ugodni učinki tudi za banke,s aj bi bilo poplačilo kreditov s strani državljanov neprimerno večje in bi se s tem zmanjšala količina slabih terjatev,
-uvedba UTD-ja bi zelo blagodejno delovala in bi pomagala pri zagonu gospodarstva in bi povečevala gospodarsko rast, saj bi se ta denar vračal nazaj v gospodarstvo preko povečane potrošnje,
-pomagal bi tudi pri reševanju problema staranja prebivalstva, saj bi ugodno vplival na povečano nataliteto,
-brez večjih težav bi se v novih razmerah sprejele ustrezne prepotrebne strukturne reforme, vključno z novo pokojninsko reformo,
-optimizem ljudi bi bil v novih razmerah seveda mnogo višji, s tem pa bi bili veliko bolj motivirani in ustvarjalnejši –, kar pa je zopet eden od predpogojev za novo, višjo gospodarsko rast,
-zaradi manjše eksistenčne ogroženosti bi se zmanjšala tudi stopnja kriminala,
-zmanjšanje stroškov zdravstva zaradi novega, manj stresnega načina življenja,
-zmanjšanje tudi nekaterih drugih stroškov, ki jih imajo razni proračunski porabniki zaradi zmanjšanja raznih nepotrebnih oportunitetnih stroškov,
-zmanjšalo bi se število samomorov v državi,
-avtomatizacija dela, robotizacija in dvig produktivnosti pomenita seveda tudi zmanjšanje potreb po delavni sili. Z uvedbo UTD-ja bi problem nezaposlenosti postal mnogo manjši, kot sicer,
-povečala se bo kupna moč posameznikov, ki sicer ne bi bili vključeni v trg delovne sile in s tem se bo dvignilo povpraševanje na trgu dobrin.
4. FINANCIRANJE UVEDBE UTD-ja
Seveda se mnogi sprašujejo oz. neupravičeno odklanjajo uvedbo novega sistema UTD-ja z bojaznijo, od kje zagotoviti sredstva za uvedbo le tega! Vendar je odgovor mnogo preprostejši, kot bi ga pričakovali: praktično vsa ta sredstva že obstajajo – le popolnoma drugače jih je potrebno uporabiti in v novih razmerah dajejo tudi nove rezultate in se obseg teh sredstev predvsem z in zaradi uvedbe UTD-je še poveča!
Na tem mestu naj omenim samo nekatere od virov financiranja UTD-ja, poglobljena analiza stanja v delovanju države pa bi brez dvoma našla še kar nekaj sredstev, ki bi brez dvoma lahko pomagala pri financiranju UTD-ja. Tu bom omenil predvsem naslednje vire financiranja UTD-ja:
-zamenjava sedanjega sistema dodeljevanja socialnih pomoči, ki je popolnoma neustrezen,
-ukinitev zavodov za zaposlovanje in vseh nadomestil za nezaposlene (tu bi omenil, da bi se urejevanje dodatnih izobraževanj in prekvalifikacij moralo urediti na povsem drug način in ne preko zavodov za zaposlovanje),
-ukinitev otroških dodatkov,
-ukinitev tudi vseh ostalih socialnih transferjev,
-z zmanjšanjem zaposlenih na CZSD in zavodih za zaposlovanje in tudi drugje, kjer bi v novih razmerah nastal višek kadrov, bi seveda pridobili nemajhna sredstva, ki se sicer trošijo kot sam strošek pri usmerjanju teh pomoči in transferjev. Vsa ta prihranjena sredstva bi morali sedaj obvezno usmeriti v maso sredstev za financiranje UTD-ja,
-del sredstev UTD-ja se vrača nazaj v državni proračun preko DDV-ja, saj se seveda dodeljena sredstva UTD-ja trošijo na trgu, del pa se jih vrača tudi preko novega dohodninskega sistema,
-ukinitev vseh vrst državnih štipendij,
-ukinitev vseh vrst dodatkov k pokojninam,
-ukinitev regresiranja letnega oddiha,
-natančna analiza še ostalih možnosti pridobitve sredstev za sistem UTD-ja na podlagi ukinitve nekaterih ostalih vrst financiranja (mogoče ukinitev subvencioniranja varstva otrok v vrtcih, prehrane v šolah itd…),
-proučitev tudi ukinitve nekaterih drugih subvencioniranj, ki jih izvaja država,
-močno se bodo povečali prilivi v proračun iz naslova ukinitve pretežnega dela sive ekonomije, kar bo neposredna posledica uvedbe UTD-ja,
-s poglobljeno analizo vseh proračunskih porabnikov bi zagotovo našli še dodatna sredstva, ki bi jih usmerili v sistem UTD-ja.
5. ZAKLJUČEK
Ta kratka predstavitev je seveda samo osnova za natančno proučitev uvedbe UTD-ja, ki vsekakor ni samo neka utopija, ampak je v pogojih sedanjega družbenoekonomskega razvoja verjetno edina možna alternativa za izhod iz kriz in zablod sedanje ekonomske stvarnosti. Naj na tem mestu le omenim, da je bilo v zadnjih letih na tem področju narejenih kar nekaj strokovnih analiz, napisano pa tudi več strokovnih del, kot tudi doktorskih disertacij in diplomskih del (naj naštejem samo nekaj avtorjev: Urban Boljka, Daška Mohar, Danijel Popovič, Jasmina Jerant, Andreja Posedel in drugi).
Tu ne gre za vprašanje, ali bi sistem UTD uvedli – SISTEM UTD-ja BO BREZ DVOMA UVEDEN V ZELO BLIŽNJI PRIHODNOSTI! Tu gre samo za vprašanje, kdo in kdaj bo uvedel ta sistem. Brez dvoma bo uvedba tega sistema popolnoma spremenila način gospodarjenja, življenja ljudi in tudi delovanja same države. Življenje bo brez dvoma postalo lažje, prijetnejše, pravičnejše. In tisti, ki bo uvedel ta sistem, bo brez dvoma za to pravično nagrajen.
Vaše, 25.02.2012
Tomaž Žavbi