V Evropi se je pričelo zbiranje podpisov za uvedbo tega dohodka, ki bi omogočil vsakomur (ne glede na poklic, spol, leta, znanje, zaposlitev, raso, versko usmerjenost, itd…) pravico živeti brez strahu pred revščino, brezdomstvom, lakoto in žejo.
Ideja o UTD je več kot hvalevredna, vendar z napako, da na žalost ne more biti uresničena zaradi preprostega razloga: 7 odstotkov ljudi, ki imajo 90 odstotkov svetovnega denarja, tega ne bo dopustilo. Njihov najmočnejši protiargument bo v trditvi, da potem nihče več ne bi delal, kar je seveda za lase privlečeno; velja obratno (z mojo utemeljitvijo): večina bi z veseljem še bolje in več delala ter ustvarjala, vendar samo toliko in tako dolgo, dokler bi bili sadovi njihovega dela, znanja in truda pravično razdeljeni, kar pa je v popolnem nasprotju s filozofijo profita, ki je najslajši sadež izkoriščanja. UTD je verjetno najbolj nevarno orožje za izničenje grobega kapitalizma in bi ga oni neizmerno pohlepni grabežljivci takoj uvrstili na spisek najbolj prepovedanih. Nekoč sem dobrega prijatelja, nekoč enega najbogatejših Slovencev, vprašal, zakaj potrebuje še več denarja. Odgovoril mi je, da se zaveda, da nima prav, ko mora to nekdo plačati, ne more si pa kaj, da te igre ne bi nadaljeval, kajti to je neke vrste zasvojenost, skorajda podobna slepi strasti kockarja, večja od seksualne slasti, ki se ne more primerjati z užitkom, ki ga nudi posedovanje denarja, moči, oblasti in ugleda. Odgovoril sem mu s prispodobo o naravnem redu: “Kot primer ti bom orisal sonaravno delovanje verižnega prehranjevanja v oceanu: na dnu so bakterije, ki so prehrambeni vir planktonu, ki ga hrustajo majhni rakci, potem večja riba žre manjšo, dokler se veriga ne zaključi z zadnjim členom, kot je npr. morski pes, ki se, ko premine, pogrezne na dno in se krog ponovno zavrti v dobrobit vseh, naslednjih sodelujočih … Sedaj pa si predstavljaj, da se morski pes odloči ne ponuditi svojega telesa bakterijam, ampak si postavi grobnico zunaj oceana in je naravni ciklus prekinjen, kar vodi v kaos in uničenje … In ni problem kapitalizma, da ima nekdo bistveno več, kot oni spodaj v verigi, temveč v tem, da denarja ne vrača v obtok, ko zida nove denarne grobnice izven naravnih zakonitosti.”
Verjel bi še bolj v UTD, če bi ta imel vnaprej vgrajeno možnost se preimenovati v UPO (univerzalna pravica obstoja vsakega živega bitja), verjetno pa bi v udejanjenju zlohotno mutiral, kot sta oba, človeštvu najbolj naklonjena nauka, namreč Kristusov in Marxov, v UPNU (uzurpirana pravica nebrzdanega uničevanja)!
Tone Švagelj, Prosenjakovci
Objavljeno v Večeru, v torek, 11.6.2013