Finska pilotno uvedla UTD
Finska je prva evropska država, ki je začela pilotni projekt izplačevanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Izbrani državljani bodo do prihodnjega novembra ne glede na to, ali so zaposleni ali ne, prejemali 550 evrov. Po letu dni, če bo projekt uspešen, bodo UTD v višini 800 evrov dobivali vsi finski državljani. »Za zdaj še ne moremo napovedati, kakšni bodo učinki uvedbe UTD. Če se bo brezposelnost povečala, na nacionalni ravni ne bo uveden,« je za BBC dejal Ohto Kanninen iz finskega inštituta Ajatushautomo.
Po mnenju strokovnjakov se je finska vlada na pobudo Finske socialne zavarovalnice (znane po kratici KELA) za uvedbo UTD odločila zaradi slabih gospodarskih razmer v državi in visoke brezposelnosti. Finska se namreč še ni izvlekla iz krize, ki je prizadela njeno industrijo in tehnološki sektor. Znano je, da je Nokia izgubila vodilni položaj na trgu mobilnih telefonov. Po podatkih finskega statističnega urada se je v državi, ki ima 5,4 milijona prebivalcev, brezposelnost zadnje leto povečala za deset odstotkov (280 tisoč), med mladimi pa je kar 22,7 odstotka brezposelnih.
Zaradi tega finska vlada išče rešitve za nadomestitev togega sistema socialnih transferjev. Po raziskavah javnega mnenja je uvedbi UTD naklonjenih 69 odstotkov prebivalstva. Naklonjena mu je tudi Stranka centra, ki je na aprilskih parlamentarnih volitvah z 21 odstotki podpore dobila največ glasov. UTD podpirata Zelena liga in Levo zavezništvo, ki sta na volitvah prejela osem oziroma sedem odstotkov glasov. Celo večina v nacionalistični stranki Pravih Fincev, ki se ponaša s 17,4 odstotka glasov, prejetih na volitvah, podpira uvedbo UTD. Za finskega premiera Juho Sipila pa »UTD pomeni poenostavitev sistema socialne države«.
Če bo prihodnje leto UTD v višini 800 evrov na državljana (povprečna plača na Finskem je sicer 2300 evrov) uveljavljen na nacionalni ravni, bo morala državna blagajna nameniti za to 52,2 milijarde evrov, vendar zdaj približno toliko denarja daje za socialne transferje.
Sicer pa podobni pilotni projekti uvajanja UTD drugod kažejo, da se prejemniki UTD ne vdajajo brezdelju, česar se bojijo nasprotniki. V Ugandi so denimo prejemniki UTD več skrbi namenjali osebni rasti, preživljanju časa z družino in dodatnemu izobraževanju, zato so sčasoma zaslužili celo več kot tisti, ki UTD niso prejemali. Po mnenju Leonida Bershidskega, dopisnika Bloomberg Viewa, »ni bojazni, da bi se Finci vdajali brezdelju. Večji izziv je to za vlado, ki bo morala najti način financiranja UTD«.
Naklonjenost UTD se krepi tudi drugod po Evropi. Kar 72 odstotkov Kataloncev podpira njegovo uvedbo v višini 650 evrov. V Franciji je takšnih 60 odstotkov vprašanih. O pilotni uvedbi razmišlja tudi 30 okrožij na Nizozemskem, že letos pa naj bi ga poskusno uvedli v Utrechtu, kjer bodo petim skupinam po 50 ljudi izplačevali UTD v znesku od 900 do 1300 evrov. V Švici, kjer so pobudniki lani zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, pa so vse politične stranke v parlamentu uvedbo UTD septembra zavrnile, desničarji so ga celo označili za »najnevarnejšo in najškodljivejšo pobudo, ki so jo kdaj prejeli«, vendar referendum bo, saj ga zagotavlja ustava.
Vir: http://www.mladina.si/170721/strah-pred-brezdelnezi-je-votel/