V štiridelnem spletnem dokumentarnem filmu »Prihodnost dela« (The Future of Work), Abel Heijkamp (NL) in Julij Borštnik (SI) raziskujeta naraščajočo negotovost dela in življenja na Nizozemskem, v Sloveniji, Nemčiji in Evropi na splošno.
Kaj pomeni biti fleksibilen? Kakšne pogoje dela in življenja lahko pričakujemo v prihodnosti? Sprehodili smo se po Evropi, da bi raziskali različne vidike prekarnosti.
V Evropi se vztrajno povečuje število posameznikov, izpostavljenih fleksibilnim in negotovim oblikam zaposlitve. V Sloveniji je na primer kar 80 odstotkov novih zaposlitev prekarnih, delež zaposlitev za nedoločen čas pa je padel že skoraj na polovico. Hkrati se krčijo tudi pravice, ki jih v praksi zagotavlja pogodba o delu.
Obdobje po drugi svetovni vojni je v Vzhodni in Zahodni Evropi zaznamoval model stalne zaposlitve, oprt na kolektivne delovne pogodbe in posebno delovno pravo. V zadnjih dvajsetih letih pa postajajo pogoji zaposlovanja v praksi vse bolj podobni trgovanju z običajnim blagom. Pogodbe za določen čas, avtorske pogodbe, samozaposlitve, podjemne pogodbe ter napotnice prek agencij in študentskih servisov potiskajo zmožnost dela v isto kategorijo kot pralne stroje, obisk pri frizerju, nakup in prodajo športnih copat ipd. Delavec ponudi na trgu nekaj svojega dela, v zameno dobi od delodajalca nekaj denarja. Skozi tako vrsto menjavo izgineta delavčeva eksistenčna varnost in zmožnost načrtovanja prihodnosti. Z vidika mnogih delodajalcev, ekonomistov in politikov je to pač neizogibni del procesa preoblikovanja trga dela po meri fleksibilizacije poslovanja, ki jo vsiljuje globalni trg.
V pogon prekarizacije in (samo)izkoriščanja so med prvimi stopili umetniki. Stvaritev umetniške ideje je pogosto možna le na račun zastonjskega dela, kar privede do pogojev dolgoletne prekarnosti. Ti pogoji lahko ustvarjalce spodbudijo k raziskovanju in iskanju odgovorov:
Je možno zavrteti uro nazaj in ponovno vpeljati varne službe kot prevladujoč družbeni model?
V primeru, da jo je možno zavrteti, jo sploh hočemo zvrteti nazaj? “Klasične” stalne zaposlitve so sicer res zagotavljale nekaj več varnosti. Vendar so, vsaj toliko kot zdaj fleksibilizirane, v zameno zahtevale odpoved avtonomiji in pokornost šefom, zelo pogosto pa so bile tudi zelo monotone. Presežno delo pa, tako zdaj kot prej, poberejo lastniki.
Kateri procesi so sploh omogočili izpodrivanje stalnih zaposlitev in širitev prekarnih?
Kakšno vlogo imata pri tem profit in kapital?
Kako doseči spremembe?
Kakšno prihodnost dela hočemo in kakšen političnoekonomski model jo omogoča?
Zastavljeni projekt je plod diskusije med umetnikoma z Nizozemske in iz Slovenije, držav, ki sta si zgodovinsko gledano zelo različni, vendar v trendih družbenih sprememb zelo podobni. Na enostaven in umetniško inovativen način želimo izoblikovati konkretna vprašanja na temo sprememb evropskega trga dela ter iskati odgovore, koristne za aktivno soočanje z njimi. Zanima nas, kakšne so podobnosti in razlike v spremembah na področju trga dela med bivšo »vzhodno« Nemško demokratično republiko, državami bivše Jugoslavije in »zahodno« državo, kakršna je Nizozemska? Kdo so ljudje, ki pristajajo na delo pod takšnimi pogoji, in zakaj?
Konkreten rezultat projekta so štirje kratki dokumentarni filmi, združeni v interaktivno spletno arhitekturo (izdelana bo spletna stran www.thefutureofwork.eu), ki je predstavljena v vsaki od sodelujočih držav; v AKC Metelkova Mesto v Ljubljani, v Nijmegenu ali Den Boschu na Nizozemskem in v Postdamu v Nemčiji.
V štirih kratkih dokumentarnih filmih bomo natančno obravnavali specifične situacije, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, na primer, nizozemski poštni uslužbenec, slovenski novinar in nemški voznik kamiona. Intervjuvali bomo lokalne delavce, strokovnjake in predstavnike podjetij, podane informacije pa kombinirali s shematičnimi animacijami. Na ta način bomo prikazali vpliv prekarizacije trga dela na posamezna življenja in osvetlili logiko, ki te spremembe poganja. Četrti dokumentarni film bo temeljil na animaciji, podprti z izjavami delavcev, strokovnjakov in predstavnikov Evropske unije. Ponudili bomo oster in natančen, vendar razumljiv vpogled v strukturo logike, ki poganja proces fleksibilizacije na širši, evropski ravni.
V Nemčiji se ureditev trga dela temeljito spremenila na začetku aktualnega stoletja. Temu je sledil skok fleksibilnega zaposlovanja in padec statistične brezposelnosti. Kako se te statistične spremembe odražajo v vsakdanjem življenju delavcev? In kakšen gospodarski model podpirajo?
Na Nizozemskem se uvaja nova stanovanjska zakonodaja. Da bi na ta način najemne pogodbe postale bolj začasne in tako bolj skladne z že fleksibiliziranim trgom dela. Kakšno družbo dobimo, če fleksibiliziramo tako delo kot bivanje?
V Sloveniji tako delodajalci kot država vidita samozaposlovanje kot koristno in priporočljivo. Medtem pa ena tretjina samozaposlenih živi v revščini. Kako ta koncept, v katerem imajo delavci neposredno gospodarsko odgovornost, izgleda v današnjem individualističnem okolju? In kaj naj si mislimo o zgodovinski ideji, po kateri delavci neposredno gospodarsko odgovornost prevzamejo skupaj?
Evropska epizoda najprej preuči, kako je širjenje delavske in življenjske negotovost v Evropi povezano s prevladujočimi trendi v cirkulaciji kapitala. Potem poudarek preusmerja na možnosti za delavce, da prevzame nadzor nad pogoji svojega dela. Ali že obstajajo kakšne obstoječe rešitve?
Cilj medmrežne platforme je (ponovno) povezati posameznike, ujete v pogoje prekarnosti, in nam dati glas. Na atraktiven in enostaven, a natančen način želimo povečati zavedanje, razumevanje in aktivno soočanje s procesom prekarizacije in fleksibilizacije v Evropi.
Alles Flex – 1. del: