Dobre strani Predloga UTD v Sloveniji iz leta 2010, dr. Valerije Korošec (komentar na RTV Odmeve, 10.1.2017 z naslovom Univerzalni temeljni dohodek prihaja na preizkušnjo)
Predlog, v katerem je izračunano, kako bi lahko uvedli UTD v Sloveniji že leta 2010, je narejen tako, da dokaže, da si lahko Slovenija v okviru obstoječih sredstev (zgolj s prerazporeditvijo taistih sredstev) privošči uvedbo UTD. Velja za vzorčen primer najprimernejšega prvega in uvodnega koraka do končnega cilja (izračunana višina je izhodiščna višina, ki se bo sčasoma zviševala). Končni cilj UTD zagovornikov je nekoč zagotovo in polno pokriti vse temeljne eksistenčne človeške potrebe (po Maslowu).
1. Že obstoječi viri!
Za razliko od večine zagovornikov UTD-ja po svetu, ki sicer predlagajo financiranje UTD-ja iz državnega proračuna, a kot vire financiranja predlagajo tudi še neobstoječe vire, kot so Tobinov davek, ekološke davke, družbene in informacijske davke, se izračun Valerije Korošec osredotoča na že obstoječe vire financiranja. Po slovenskem predlogu bi se lahko predlagana verzija UTD že danes v celoti financirala iz proračuna.
2. Javno-finančno ugodnejši!
S primerjavo potrebnih proračunskih sredstev, ki bi jih potrebovali za financiranje UTD v letu 2008 in možne vire financiranja v letu 2008, uspe nakazati celo potencialen prihranek v višini 75,7 milijonov na letni ravni (za 2008). Sistem UTD bi po tem predlogu država ne le lahko uvedla, temveč bi bil sistem UTD celo javno-finančno ugodnejši. Sistem z UTD znatno klesti potraten birokratski aparat, ki je potreben za preverjanje upravičenosti, sistem ‘pomoči’ pa postane transparentnejši in cenejši.
3. V zagovor univerzalnosti!
Sistem UTD zaradi univerzalnosti ne stigmatizira in je bolj pošten. Ob univerzalnem osnovnem šolstvu, univerzalnem osnovnem zdravstvu (univerzalnem cepljenju) še univerzalna eksistenčna (temeljna, osnovna) varnost.
4. Ta predlog bi socialno državo izboljšal!
“Ne drži, da bi predlagani UTD nadomestil vse socialne transferje oz. ‘ukinil’ socialno državo. UTD bi nadomestil 16 socialnih transferjev (in torej nikakor ne vseh 64). Predlagani UTD bi socialno državo spremenil iz kompenzacijske v emancipacijsko, zato ker vsakemu posamezniku omogoči, da sam svobodno odloča o svojem življenju. Zato ker je individualne in nepogojen (glede na bogastvo in pripravljenost za delo). »Pri tem je UTD definiran kot mesečni dohodek, ki je dovolj visok, da prepreči materialno revščino in omogoči možnost za aktivno vključenost v družbo.”(Valerija Korošec)
5. Komu bi pomagal?
Najprej najranljivejšim v družbi, sčasoma (z evolucijo tega predloga) vsem. V predlaganem sistemu UTD bi bili namreč takoj na boljšem tisti, ki so najbolj ogroženi (nezaposleni), med temi še posebej družine nezaposlenih staršev z otroki. Manj ugoden bi bil zgolj za del zaposlenih brez otrok, ki bi v sistemu UTD imeli nekaj nižje prejemke zaradi ukinitve splošne davčne olajšave. Vsi ostali bi bili bolj ali manj na istem ali malce boljšem.
6. Polovični UTD bo nekoč polni UTD!
Če predlog primerjamo s podobnimi v tujini, že postaja jasno, da gre za enega od najbolj premišljenih in dodelanih predlogov, ki predstavljajo prvi korak od UTD-ja, ki najprej zajame najranljivejše, in nato evoluira do polnega UTD, ki zajame vse več in več slojev prebivalstva. Vendar pa ta predlog omogoča pot do polnega UTD na način evolucije,ne revolucije. Pa vendar je končni cilj radikalno drugačna, UTD družba. “Sam podpiram najvišji možni dohodek te vrste in sem prepričan, da si lahko danes vse bogatejše države privoščijo izplačevanje temeljnega dohodka, ki presega eksistenčni minimum. A zagovornikom UTD ni treba takoj zahtevati tako visokega temeljnega dohodka. Čeprav se lahko podrobnosti od države do države precej razlikujejo, je verjetno najlaže in najvarneje uvajati UTD najprej na ravni pod eksistenčnim minimumom, nato pa njegov znesek postopno zviševati.” – Philippe Van Parijs