Javna razprava
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Zavod za upravno poslovanje sta organizirala javno razpravo z naslovom: UTD – pomisleki in izzivi.
Gostje omizja so bili: dr. Urban Boljka, Bernard Brščič, Branko Gerlič, Rok Kralj, Sebastjan Pikl.
Predstavitev gostov omizja:
Dr. Urban Boljka je zaposlen kot višji raziskovalec na Inštitutu RS za socialno varstvo, dopolnilno pa na Fakulteti za družbene vede. Raziskovalno se ukvarja z naslednjimi področji: socialno in družinsko politiko, kakovostjo življenja otrok in mladine, družbeno pravičnostjo in univerzalnim temeljnim dohodkom. Na temo univerzalnega temeljnega dohodka je leta 2011 tudi doktoriral.
Bernard Brščič je ekonomist in filozof. V letih 2012-13 je bil državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade RS, zadolžen za reformo pokojninskega sistema. Ukvarja se z zgodovino ekonomske misli, politično ekonomijo, idejno zgodovino liberalizma in modeli socialne države. Sodeluje z londonskim inštitutom CRCE – Centre for Research into Post-Communist Economies. Za založbo Studia Humanitatis je pripravil izdajo prevoda Bogastva narodov Adama Smitha, za Slovensko matico Brezpotja socializma, izbrane spise Ljuba Sirca, za Založbo Nova revija pa magistralno delo avstrijskega ekonomista Friedricha Augusta von Hayeka Ustava za svobodo.
Branko Gerlič je koordinator Sekcije za preučevanje in razvoj univerzalnega temeljnega dohodka pri mariborskem društvu Zofijini ljubimci (društvo za razvoj humanistike, Maribor). Sekcija, ki je bila ustanovljena 20.1.2010, je imela na začetku 27 ustanovnih članov, danes pa ima v svojih vrstah okrog 70 aktivnih in 100 podpornih članov. Slovenska UTD sekcija je v tem času navezala tesne stike s somišljeniki in UTD- aktivisti v Evropi in po svetu – postala je tudi članica BIEN svetovne mreže za UTD (Basic Income Earth Network) ter ustanovna članica UBI-E (Unconditional Basic Income – Europe). Leta 2013 je postala tudi pobudnica za izvedbo državljanske pobude za UTD (European Civil Iniciative) in je zbrala največji odstotek potrebnih podpisov med vsemi državami EU, ki so sodelovale v tej akciji.
Rok Kralj je magistriral s področja organizacije in menedžmenta socialnih dejavnosti na fakulteti Doba v Mariboru in sicer na temo »Inovativni podjetniški modeli ekonomije delitve v Sloveniji«. Dela kot učitelj ekonomskih in administrativnih predmetov na srednji šoli CIRIUS Kamnik, ki izobražuje dijake s posebnimi potrebami. Načelo medsebojne delitve dobrin in ekonomija delitve, kot praktični vidik tega načela, sta osrednji temi, s katerimi se ukvarja; na tem področju je napisal več knjig, redno piše bloge in poljudne članke ter predava. Še zlasti se ukvarja z medsebojno delitvijo dobrin kot temeljnim načelom novih globalnih ekonomskih odnosov, na podlagi katerih je mogoče rešiti največji problem človeštva – revščino; bistvo ekonomije delitve je namreč univerzalni dostop do ključnih dobrin.
Sebastjan Pikl je so-ustanovitelj in trenutni direktor Inštituta NOVUM, zavoda za strateške in aplikativne raziskave, ki delujejo na področju analize politik, političnega komuniciranja in vizualnih medijev. Novum raziskuje in nudi vsebinsko podporo pri razumevanju novih ekonomskih modelov v družbeno-socialni ekonomiji, skupnostnem delu »coworkingu«, množičnemu financiranju »crowdfundingu«, pri razumevanju temeljnega dohodka in aktivnega državljanstva. Sebastjan je tudi soustanovitelj in eden od sodelavcev v zadrugi “Dobrote”, podjetju, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. Dobrote je partner v inovativnem pilotnem projektu zbiranja in ponovne uporabe starih oblačil in tekstila v Sloveniji in trenutno zaposluje 6 težje zaposljivih oseb ob tem pa nenehno raste ter se razvija. V zadnjih letih je sodeloval tudi kot svetovalec pri različnih komunikacijskih projektih, med drugim na kampanji za nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka v letu 2007.
Sklepne misli okrogle mize “UTD – pomisleki in izzivi”
Gosti (dr. Urban Boljka, Bernard Brščič, Branko Gerlič, Rok Kralj, Sebastjan Pikl) okrogle mize o UTD, ki je potekala 21.2.2017 v dvorani Doma sindikatov, so se načeloma strinjali, da bi moral biti UTD dovolj visok, da bi vsakemu državljanu zagotavljal preživetje in dostojno življenje. Branko Gerlič je pri tem omenil, da bi bil UTD lahko vezan na življenjsko košarico, katere višina se od države do države razlikuje glede na posebne statistične analize. Implementacija UTD bi morala potekati tako na globalni oz. evropski ravni (splošni evropski temeljni dohodek, ki bi se financiral z razdelitvijo sredstev Evropske centralne banke ali s pomočjo Tobinovega davka tj. davka na finančne transakcije) kot na državni in lokalni ravni (UTD s pomočjo davka na osnaževanje okolja, izčrpavanje naravnih bogastev, zaposlitvene rente itd.). Sebastjan Pikl in dr. Urban Boljka, se strinjata, da bi bili do UTD v prvi fazi lahko upravičeni otroci (univerzalni otroški dodatek), pri tem pa slednji ugotavlja, da bi v Sloveniji najlažje vpeljali UTD po zgledu Atkinsonovega participacijskega dohodka, ki ohranja princip pogojenosti (UTD za aktivne člane skupnosti, prostovoljce, humanitarce, oskrbovalce starejših itd.). Bernard Brščič po drugi strani zatrjuje, da bomo uvedbo UTD morali upravičiti z vidika politične filozofije, saj moralne argumente t.i. “parazitizma” (“Kdor ne dela, naj ne je”) ne moremo kar z levo roko pomesti pod preprogo. V sprostitvi trga dela in opolnomočenju brezposelnih, ki želijo delati, a so za delo prikrajšani, vidi bolj optimalno rešitev kot jo prinaša uvedba UTD.
Razprava se je nadaljevala z razglabljanjem o vidikih plačanega in neplačanega dela. Govorci so se strinjali, da civilizacijo poganja naprej neplačano delo, ki ga v veliki meri opravljajo gospodinje in prostovoljci, katerim bi UTD olajšal vsakdanji boj za preživetje, opravilom kot sta čiščenje in nega pa povrnil ugled. Gerlič je med drugim poudaril prikrajšanost prekarnih delavcev za dostojno delo in plačilo – UTD bi jim omogočil boljše pogajalske predispozicije in jim dal možnost, da zavrnejo podplačano in nedostojno delo. Pikl je zatrdil, da bi si bilo potrebno zastaviti vprašanje ali delo še osmišlja naša življenja in omenil zaposlitveno rento kot eno od najbolj smiselnih virov za pridobitev UTD-ja v slovenskem prostoru. Kralj je končal razpravo z ugotovitvijo, da bi UTD moral predstavljati le korak k zagotavljanju bolj pravične družbe in izrazil strah, da bi brez simultanega obrata iz prevladujočega ekonomskega neoliberalnega modela v ekonomijo medsebojnega povezovanja in delitve, UTD sam po sebi bil precej nesmiselen ali pa celo nevaren, če bi z njim vladajoča elita navrgla drobtinice ljudem in za njihovimi hrbti nadaljevala s kopičenjem bogastva in privatizacijo javnih dobrin. Pri tem pa se vsi skupaj lahko vprašamo ali smo kot družba dovolj zreli za miselni preskok, ki bi ga zahtevala uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, saj le-ta pomeni, da bi morali ideologije 20. st. in razprtije med levimi in desnimi političnimi opcijami dokončno pustiti na smetišču zgodovine in začeti graditi družbo na povsem drugačnih temeljih. V nasprotnem primeru se nam namreč lahko zgodi, da bomo zapadli pod vpliv še bolj subtilnih ideoloških mehanizmov.
Vsem udeležencem najlepša hvala za udeležbo in sodelovanje, vsem vam in ostalim pa v kratkem obljubljamo še kakšen tovrsten dogodek.