Vlado so pozvali k pripravi analize možnosti in posledic uvedbe
V Sloveniji že od leta 1990, ko je sociolog dr. Veljko Rus v študiji Socialna država in država blaginje kot prvi temeljito predstavil koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) in predlagal njegovo uvedbo, poteka dokaj živahna in tehtna razprava o prednostih in slabostih UTD, neke vrste dotacije, ki jo država brezpogojno izplačuje vsakemu prebivalcu. Z njo bi po mnenju zagovornikov lahko nadomestili sedanji sistem socialne države ter zagotovili posamezniku večjo ekonomsko in siceršnjo neodvisnost. Nasprotniki pa trdijo, da si UTD ne moremo privoščiti, kar je leta 2010 v študiji Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako s podrobnimi izračuni uvedbe demantirala sociologinja dr. Valerija Korošec.
Slovenska politika, ne le desnica, temveč tudi levica, je bila in ostaja zadržana, saj UTD predstavlja pravo revolucijo v razumevanju države blaginje in v krepitvi večje suverenosti državljana. Ko je leta 2010 Pozitivna Slovenija, takrat zmagovalka parlamentarnih volitev, napovedala uvrstitev UTD v koalicijsko pogodbo, je nobena izmed koalicijskih strank ni podprla. Dr. Igor Lukšič, tedanji predsednik Socialnih demokratov, je v tistem času – najhujšem obdobju finančne krize – izrazil previdnost, saj bi »nas zaradi enega eksperimenta mednarodni trgi tako močno udarili, da se ne bi več pobrali«. V istem letu je posvet o UTD kot »utopiji ali realni možnosti« organiziral še državni svet, potem pa je nastalo zatišje.
No, prejšnji teden, torej pet let pozneje, pa se je razprava o UTD prvič znašla v državnem zboru. Na pobudo stranke Zavezništvo je na nujni seji o njej razpravljal Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide, saj so želeli, je dejala predsednica stranke Alenka Bratušek, »da se o možnosti uvedbe UTD začnemo zares pogovarjati – s konkretnimi predlogi za in proti in s konkretnimi izračuni«, kolikšen bi moral biti znesek takega dohodka in koliko bi stalo njegovo uveljavljanje. Po njihovem je UTD predvsem odgovor na izgubo dela zaradi avtomatizacije in rešitev gmotnih stisk vse večje množice prekarnih delavcev.
Na seji je zanimiv argument v sedanjih razmerah neučinkovitosti boja proti revščini (14 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine) predstavila dr. Koroščeva. UTD je primerjala s cepljenjem: »Očitno je, da naš sistem socialne pomoči ne deluje. Ima luknje, skozi katere ljudje padejo. Lahko še naprej ukrepamo kot do zdaj, lahko pa se kot v zdravstvu vnaprej pripravimo na težke čase: s cepljenjem. UTD bi lahko bil cepivo, s katerim bi ljudi obvarovali pred revščino.« Po mnenju zagovornikov ne drži, da bi z UTD podpirali lenobneže, saj je v Sloveniji zakoreninjena delovna etika, njegova uvedba pa bi blagodejno vplivala tudi na konkurenčnost države, saj lahko le »izobražen in zdrav človek konkurira na trgu«, je prepričana dr. Koroščeva. Seveda pa bi morala biti višina UTD takšna, da bi še spodbujala ljudi k iskanju zaposlitve.
Večina poslancev in predstavnikov ministrstev se je v razpravi strinjala, da je UTD dober ukrep, in podprla predlog Zavezništva, naj vlada do konca letošnjega leta pripravi temeljito analizo možnosti in posledic uvedbe. Razpravo o UTD so pozdravili tudi v SMC, saj so mu »naklonjeni in podpiramo premisleke o novih načinih doseganja socialnega ravnotežja v družbi«.