Poročilo iz okrogle mize
Da bi prekarnost, s katero se srečujemo sedaj, postavili v širši kontekst, smo v sodelovanju z Gibanjem za ekonomsko pluralnost včeraj organizirali okroglo mizo na temo dela po četrti industrijski revoluciji. S tem smo diskusijo, ki je prejšnji teden potekala na politični ravni, prenesli na akademsko raven. Za soočanje s prekarnostjo je namreč v enaki meri kot razumevanje politike, da gre za ključni družbeni problem, pomembno tudi angažiranje stroke in raziskovalcev.
Kratek uvod v diskusijo sta naredila Črt Poglajen in dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela. Poglajen je nakazal predvsem izhodišča za razpravo o četrti industrijski revoluciji, ki so v intervjujih jasna skozi vsa leta. Izpostavil pa je poglede, ki jih imajo na urejanje odnosov med delom in kapitalom in na zmanjševanje neenakosti dr. Branko Milanović, dr. Guy Standing and dr. Phillipe Van Parijs. Prispevki teh avtorjev so namreč pomembni, če želimo prihodnost dela razumeti v celoti. Dr. Kanjuo Mrčela je vprašanje prihodnosti dela podala v širši sociološki kontekst. Spregovorila je o ocenah obsega posledic, ki jih bo tehnološki napredek imel na delo in o tem, kako bi to lahko vplivalo na odnos med delom in kapitalom.
Razpravo z gosti je pripravil in vodil Tej Gonza. Zanimalo ga je, kako sogovorniki gledajo na prihodnost odnosa med delom in kapitalom in kako bi se dalo spremembo, ki jo bo na področje dela prinesla četrta industrijska revolucija, primerjati s spremembami, ki jih je prinesla tretja industrijska revolucija. Dr. David Ellerman se je v odgovorih osredotočil na konkretne izkušnje podjetij z delavskim lastništvom. Opozoril je, da so v ZDA taka podjetja pri organizaciji dela na nek način konkurenčna sindikatom, saj združujejo 10 odstotkov delavstva, sindikati pa zgolj 7 odstotkov. Je pa pojasnil tudi svoje izkušnje s sodelovanjem pri vpeljevanju tovrstnega delavskega prevzemanja podjetij v nekaterih skandinavskih deželah in tudi v Sloveniji. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je namreč živel tu in bil v sodelovanju z dr. Jožetom Mencingerjem aktivno udeležen v poskusu premišljenega in trajnostno naravnanega procesa privatizacije. Dr. Valerija Korošec se je posvetila predvsem vprašanju univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Opozorila je, da so mnenja pri razmisleku o vpeljavi UTD različna, da pa povsem konkretni izračuni kažejo na to, da bi bila uvedba mogoča in to v višini, ki bi močno olajšala preživetje vsem. Tudi tistim, ki so nezaposljivi zaradi bolezni, ali ki so starejši. Dr. Sašo Slaček Brlek je v diskusijo vnesel dinamiko tako z odgovori, kot tudi z replikami. Predstavil je koncept t.i. »automated luxury communism«, v polemiki z dr. Ellermanom pa je izpostavil specifičen, srednje Evropskemu prostoru bližji pogled na odnos med javnim in zasebnim sektorjem.