Poročilo g. Branka Gerliča, dolgoletnega koordinatorja Sekcije za promocijo UTD v Sloveniji, sedaj člana stranke Levica, s srečanja #BGE, #Empowerment, »Systemchange (UTD, opolnomočenje, sprememba sistema), ki je od 8. do 10. marca potekalo v Celovcu
Kot predstavnik slovenske Levice, je bila moja naloga spremljati dogajanja na sicer regionalnem, a dejansko mednarodnem srečanju #BGE, #Empowerment, »Systemchange, ki je potekalo pod sloganom »UTD kot osvobajajoča pot iz kapitalizma«.
Poleg Avstrijcev so sodelovali tudi gostje iz Nemčije, Italije in Slovenije.
Sam sem predstavil delovanje slovenske Levice kot sorazmerno pomembne slovenske parlamentarne stranke, ki je del vladne koalicije (kar je postala s parafiranjem koalicijskega sporazuma nekaj dni pred dogodkom v Celovcu).
Poudaril sem njena prizadevanja zlasti v smeri izboljšanja življenjskih razmer, zlasti zaposlenih, pa tudi v mednarodnih razmerah. Ob tem sem posebej omenil že dolgoleten trud naših članic in članov, da bi Slovenija prenehala biti članica zveze NATO.
Kot uspeh Levice sam navedel povišanje minimalne plače ter prizadevanja stranke za izboljšanje življenjskih razmer otrok, mladine in aktivnega prebivalstva ter zlasti upokojencev.
Glede na to, da je bilo srečanje namenjeno razpravi o brezpogojnem temeljnem dohodku sem slušal razložiti tudi zamisel slovenske Levice o uvedbi Temeljnega dohodka, kar sem predstavil kot poskus postopnega uveljavljanja brezpogojnega (v Sloveniji tak sistem imenujemo Univerzalni, drugje praviloma kot Brezpogojni) temeljnega dohodka, ki naj po trenutnem razmišljanju v Levici (še) ne bi bil politični projekt, ampak vsaj za sedaj predvsem socialni projekt.
Sam kot zagovornik politične usmerjenosti in ciljev UTD, ki naj bi bili usmerjeni v politično opolnomočenje VSEH (za sedaj vsaj v EU, kasneje pa na svetu kot celoti – torej vsaj ca. 8 milijardam ljudem! – kar je kajpak zelo dolgoročno načrtovanje) sem seveda, glede na tematske okvire simpozija, sodeloval v razpravah o takšnem razumevanju sistema UTD.
Karl Reitter, A, upokojeni filozof iz Dunaja, marksist
je v svojem prispevku poudaril predvsem družbene posledice nenehno rastočega vzpona in s tem moči neoliberalizma.
Med drugim je poudaril, da so zlasti mlajše generacije na »Zahodu« že tako prežete z neoliberalnimi ideologijami, da skoraj niso več sposobne razumeti, da bi razmere, zlasti za delavstvo, lahko bile drugačne, torej neprimerno manj negotove (=prekarne), torej takšne kot jih je živela (in izničila) »naša« generacija. Ki pa kajpak ni več vedela, da so bile razmere predhodnih generacij še precej bolj prekarne.
Poudaril je dejansko nujo, da mora biti cilj uvedbe UTD prav usposabljanju človeštva za uspešno spreminjanje razmer. V takšne, ki bodo dejansko vsakomur omogočale normalno življenje brez nenehnega strahu pred izgubo negotove in nezanesljive zaposlitve.
To seveda ni reakcionarnost ali želja po vrnitvi »starih časov«, ampak zgolj zahteva po prevzemanju nadzora nad sedaj nekontrolirano uvedbo in uporabo novih tehnoloških možnosti.
Njegova dejanska zahteva pa je ukinitev družbe, ki temelji zgolj na donosnosti – dobesedno od zibelke do groba. In kot enega pomembnejših orodij za doseganje tega cilja vidi prav UTD. V tem smislu je omenil potrebo po razlastitvi velikih premoženj, tudi zemlje, in uvedbi drugačnih lastninskih odnosov (ne da bi jih navedel).
Margit Appel, A, politične vede, sociologija in ženska vprašanja, Dunaj
Kot aktivna feministka se je lotila predvsem reševanja feminističnih problemov z idejo in uveljavljanjem UTD-ja.
Ob še vedno izrazitih razlikah pri dohodkovnem razmerju med nižjimi plačili (plačami) za enako delo žensk kot moških (kar je v Avstriji še bolj izrazito kot v Sloveniji, op. B.G.) je podarila tradicionalno razlikovanje med ženskimi in moškimi deli, izraziteje izraženo zlasti pri neplačanih delih, kot so gospodinjstvo na sploh, nega otrok in onemoglih, vzgoja, skrbstvo itd.. Priznala je, da se razmere vsaj na nekaterih področjih opazno spreminjajo. A na tistih, kjer se, premalo in prepočasi (gospodinjstvo), na premnogih, zlasti skrb za otroke in onemogle, pa zelo malo ali nič.
Posebej je poudarila, da se ne namerava posebej ukvarjati z vlogo in močjo žensk na vodstvenih in vodilnih položajih na različnih družbenih ravneh.
S feminističnega zornega kota je uvedba dejanskega UTD pomembna prav zaradi pričakovane uveljavitve družbenega položaja žensk, ki se bodo zaradi njegove enakosti delitve enakopravneje umeščale ob bok moškim. Slednje pa naj bi veljalo tudi za vse druge, sedaj bolj ali manj obrobne in zanemarjene skupine ljudi.
Ronald Blaschke, D, strokovni sodelavec Katje Kipping, Die Linke (ni član stranke, je pa velik aktivist gibanja UTD in avtor nekaj knjig in mnogih člankov o UTD).
Izhodišče njegove razprave je bila utemeljitev oznake UTD kot »emancipatorne« oblike uvajanje družbenih sprememb, ki naj bi se dogodile po uvedbi tega sistema.
(Jaz to razumem kot opolnomočenost vsakogar, ki živi v sistemu z uvedenim UTD, da lahko aktivno sodeluje pri zastavljanju političnih problemov in njihovem reševanju. Torej pri tvorjenju dejansko demokratične družbe. Pri čemer »politiko« razumem v pomenu »urejanje družbe in družbenih odnosov«).
Markus Ertel, A, član Koroške vlade, Zeleni (Die gruene Wirtschaft)
se je osredotočil na pomen in vpliv uveljavljenega UTD na dvig splošne zavesti o pomembnem spreminjanju naše potrošniške miselnosti (beri: navad, op. B.G.) v smeri vrednotenja sonaravnega življenja in trajnostnega razvoja.
(Tudi) po njegovem mnenju lahko prav uvedeni UTD bistveno izboljša sedanje potrošniško in ravno zaradi tega na dobiček usmerjeno oziroma dobičku podrejeno mišljenje v mišljenje o človeškem življenju, ki se ne bo podrejalo tržnim »zakonitostim«.
Tudi »Zeleni« pozdravljajo tehnološke napredke, vendar menijo, da bi jih morali uporabljati v dobrobit vsega, ne samo ljudi. Ne glede na nove in bodoče tehnologije bomo namreč še zelo dolgo odvisni od narave in moramo zato zanjo skrbeti in jo nemudoma prenehati uničevati.
Tudi za ceno udobja, ki smo ga vajeni, kjer vidi najpomembnejši razlog za uvedbo UTD. Prav ta naj bi namreč omilil »izgube« splošnega udobja.
Čeprav je bilo ves čas simpozija prisotnih do 100 ljudi (v petek 8.3., na Dan žena, prek 200) je bilo zelo malo takšnih, ki ne bi bili dokaj dobro seznanjeni s temeljnimi načeli UBIE (Evropsko združenje za UTD) in BIEN (svetovna mreža za UTD):
- UTD mora dobiti vsak – od rojstva do smrti
- UTD mora biti brezpogojen
- UTD mora biti oseben
- UTD mora vsakomur zagotavljati dostojno preživetje
Pod 1 se sedaj še razpravlja (tudi na tem srečanju), ali naj bo UTD ves čas življenja enako visok, op. B.G.
Pod 2 se vsi, tudi na tem srečanju strinjajo, da nanj ne more vplivati spol ali spolna usmerjenost, pa tudi materialno stanje ne (višji dohodki iz katerikoli naslovov se bodo pač ustrezno in proporcionalno obdavčili. To velja tudi za premoženja in dohodke iz njih, op. B.G.).
Pod 3 je mišljeno, da družinski status ne vpliva na pravico in višino UTD.
Pod 4 se (ne na tem srečanju) razpravlja o nujni vrednosti in merili.
UTD oziroma Brezpogojni Univerzalni Temeljni Dohodek je med razpravljavci izmed obiskovalcev spodbudil tudi vprašanja financiranje tako zastavljenega UTD.
Že Karl Reiter, zlasti pa Markus Ertel so poudarjali, da se bo ne samo avstrijska (slovenska) in evropska družba, marveč celotno človeštvo moralo sprijazniti s temeljitimi in dolgoročnimi spremembami naših navad ter postati bistveno skromnejša že zaradi skrbi za naravo (Ertel), pa tudi ali predvsem zaradi rastoče stopnje neenakost na vseh ravneh, ki bi se jo dalo bistveno zmanjšati že s spremembo prihodkovnih razmerij (Reiter, Blaschke, tudi Apple). Pa, kot omenjeno, z razlastitvijo največjih premoženj in posledično demilitarizacijo človeštva.
In da bi bil UTD ustreznejše in izvedljivejše orodje za doseganje tega cilja kot večina drugih, je bilo enotno mnenje vseh udeležencev.
S poudarkom, da pa je vendarle potrebno skrbno spremljati, kako in s kakšnimi dejanskimi cilji ga posamezne skupine ljudi uporabljajo.
Branko Gerlič