Mnenje večine sodelujočih na Socioloških dnevih temelji na ne-poznavanju UTD (kar je slovenska oznaka, mednarodna je BDT=brezpogojni temeljni dohodek) do sedaj že krepko dodelanih in razdelanih predvidevanj kaj naj bi UTD dejansko bil.
BIEN, svetovna mreža za brezpogojni temeljni dohodek in UBIE, mreža na EU ravni, sta objavili že niz predlogov in študij o UTD, pa jih očitno nihče od sogovornikov ni niti prebral, kaj šele preučil in vzporejal.
Za Slovenijo je morda najpomembnejša študija “UTD v Sloveniji: zakaj in kako”, ki jo je napisala dr Valerija Korošec že leta 2010. Čeprav jo je treba prilagoditi novim razmeram, je še vedno zelo primerna. Objavljena je tudi na spletni strani Zofijinih!
Dr Valerija Korošec je naredila tudi študijo UTD za otroke, utemeljeno na podatkih Belgije.
Ne glede na ti njeni študiji, je tako v njih, kot v posebnih objavah dokazala, da vsaj v Sloveniji UTD lahko nadomesti nekatere socialne prejemke – 19 od več kot 60!, ostali pa bodisi morajo ostati takšni kot so, bodisi se morajo tudi in kljub UTD še povečati oziroma prilagoditi novim razmeram.
Prof. dr. Guy Standing je napisal niz knjig, dosegljivih tudi na spletu, v katerih razlaga zakaj in kako uvesti UTD v različnih predelih sveta. Prof, dr Philippe van Parijs, soustanovitelj BIEN, je tudi napisal vrsto knjig o nujnosti uvedbe UTD. V Sloveniji je, vsaj kolikor jaz vem, o UTD prvi pisal dr. Veljko Rus (Socialna država in država blaginje, 1990).
Kot rečeno: dvomi v smiselnost in izvedljivost UTD izvirajo, kot sicer tudi drugod, predvsem iz neznanja in nezadostnega zanimanja.
Tanja Fajon je bila, še kot MEP, vabljena na srečanja UTD-jevcev v Bruslju in v Strasbourgu. Čeprav je pristala, da nas bo obiskala, ni imela časa. Večina MEP-ov na vabilo niti odgovorila ni, prišel pa je Gerhard Heffner, MEP iz Nemčije.
Luka Mesec je sicer spremljal predstavitev UTD v Ljubljani, a sodeč po tukaj objavljeni izjavi, tega ni uspel dojeti.
UTD namreč ni socialni projekt namenjen odpravljanju revščine. UTD, pod pogojem, da je izveden na pravi način, je projekt osvobajanja človeštva od prisile za “biti zaposlen” pod kakršnimi koli pogoji, na se prodajati zaradi golega preživetja.
Če bo UTD uveden vsaj po pogojih BIEN, še bolje bi bilo pod pogoji UBIE, bo tako rekoč takoj odpravljena stvarna revščina, zelo hitro pa tudi ostale tegobe ljudi, ki izvirajo iz pomanjkanja sredstev za preživetje sebe in družine
Vsaj po mojih izračunih bi moral UTD na prebivalca države, ki ga uvede v brezpogojni obliki, torej neodvisno od premoženja posameznika in/ali družine ter brez zahteve, da mora biti pripravljen-a na zaposlitev, znašati blizu denarne vrednosti preživetvene košarice, kakor jo določajo pristojni uradi.
V Sloveniji bi to bilo približno 25-30% BDP (iz 2018). Od tega bi se najverjetneje več kot petina zelo hitro vrnila v državni proračun.
Ne samo, a tudi zaradi novih tehnologij tako v proizvodnih ter storitvenih dejavnostih, pa tudi vsaj delno v drugih dejavnostih, se bo, z ali brez UTD, bistveno povečala produktivnost. Ta ne bo omogočala le uvajanje UTD, ampak tudi trajnostnih in “zelenih” rešitev.
V sedanjih razmerah, ki jih določata boj s pandemijo in odpravljanje njenih dolgoročnih posledic je nujno že danes misliti ne le na jutri, ampak, kako bomo kot človeštvo preživeli in živeli čez desetletja.
Čas, potreben za razmislek, preverjanje in popravljanje rešitev nam bo vsem kupil prav UTD.
Branko Gerlič