Prof. dr. Ivan Svetlik, pisec naslovnega članka, je z menoj o UTD že razpravljal. Takrat se še nisva strinjala. Tokrat bo morda drugače. Po vsej zemeljski krogli razširjena kužna bolezen, zlasti pa družbene posledice, izhajajoče iz nje, bodo in so že spremenile marsikatero mnenje. Tudi odločujočih, torej politikov.
Milijarde in milijarde se povsod neusmiljeno delijo zdravstvu, podjetjem, šolstvu in celo posameznikom. Državni denar, ki ga države večinoma nimajo in si ga, kdo ve od kod, izposojajo. Za mnoge primere velja, da od bodočih rodov.
V mnogih primerih sredstva, ki jih podeljujejo osebam imenujejo Temeljni dohodek (TD), ponekod celo Univerzalni Temeljni Dohodek (UTD). Seveda so takšni prejemki vsem dobrodošli. Mnogokrat tudi več kot nujni. So pa enkratni in zato nikakor niso TD, še manj UTD.
Je pa prav UTD ena od možnih, po mnenju mnogih nujna pot za dolgoročni izhod iz razmer, ki jih ni povzročila zdravstvena kriza. Jih pa je močno poglobila. In nam vsem povedala, da smo se predolgo, mnogo predolgo igrali z usodo sveta. In s celotnim človeštvom.
Težko bi zagotovil, da bo UTD odpravil vse nakopičene težave. Bo pa nam vsem dal čas, da se lotimo iskanja in uveljavljanja trajnostnih rešitev. Ne le, ampak tudi političnih.
Pravkar poteka zbiranje podpisov v podporo UTD na Evropski ravni. Razpravo o UTD želimo najprej udejanjiti v EU komisiji in EU parlamentu. Na ravni Sveta Evrope smo jo enkrat – ne ravno uspešno, očitno je bilo še prehitro – že imeli. Morda je sedaj čas ustreznejši.
Ravno bolezenske razmere so zdesetkale mednarodno poslovanje in, posledično, krepko zmanjšale zaposlitev. Še bolj so omejile že dolgo slabe možnosti zaposlovanja mladih. Ne le, vsekakor pa tudi v Sloveniji. Mladi se bodo za zaposlitev na vseh ravneh soočali z mnogimi starejšimi, brez lastne krivde brezposelnimi. Tekmovanje bo ostro in neusmiljeno. Šlo bo za preživetje!
Univerzalni Temeljni Dohodek bi lahko vsaj delno omilil te težave; če golo preživetje ni več odvisno zgolj od stanja »biti zaposlen«, bodo tudi zaposlovanja manj težavna. Vsaj zagovorniki UTD-ja smo v to prepričani.
Seveda mora UTD izpolnjevati kar nekaj pogojev:
Predvsem mora biti neodtujljiv, redni mesečni prejemek vsakogar; mora biti brezpogojen, torej neodvisen od premoženjskega stanja prejemnice-ka ali družine (dejansko niti pripravljenost ali nepripravljenost posameznice-ka na stanje biti zaposlen ali ne, ne sme vplivati na njeno-govo pravico do celotnega UTD). In, seveda, zadostovati mora za preživetje človeka. Moja osebna ocena je, da bi bil dokaj primeren znesek vsakomesečnega UTD na ravni življenjske košarice kakor jo določajo pristojni uradi. (Za Slovenijo bi to pomenilo približno 30% BDP iz leta 2018. Če upoštevamo, da bo velik del prebivalstva tak redni mesečni prejemek najverjetneje takoj ali skoraj takoj porabil, pogosto za preživetje, lahko računamo, da bo država prek tega neposredno ali posredno dobila nazaj vsaj dobro petino).
Ali, morda bolj preprosto: UTD bi osvobodil, dejansko osvobodil vse državljane držav, ki ga bodo uvedle. Ljudje v takšnih državah, ne le, da se bodo lahko sami odločali ali se bodo zaposlili ali pa se ne bodo; lahko bodo izbirali tudi kaj, kako in koliko časa bodo v »službi« ter pod katerimi pogoji bodo zaposleni.
Morda zveni ta napoved pretirano, a temu zlasti v razmerah, ki jih tvori korona, ni tako.
Proizvodnja, na kateri je donedavna temeljil gospodarski razcvet, je začela vse bolj usihati. Že dolgo let nazaj. Korona je to smer le pospešila. Razvijajoče se dejavnosti sicer tudi zahtevajo zaposlene. A neprimerno manj. In s povsem drugačnimi znanji.
Sedanje razmere opozarjajo, recimo, na velik primanjkljaj negovalcev. V bolnišnicah, domovih za ostarele ter sicer onemogle, za nego na domu. Manjka predvsem usposobljenih za nego, kar pa ni tako zelo preprosto nadomestiti. Tudi, če tem ljudem podvojimo plače in jim zagotovimo ustreznejše delovne razmere – poleg strokovnega znanja je za takšna dela potreben občutek. Sočustvovanje. Tega tudi UTD ne bo mogel zagotoviti.
Bo pa zagotovil, da bodo »preprosta« dela bolj in bolj nadomeščali stroji, kakor se že zdaj dogaja v mnogih manj »preprostih« dejavnostih.
Ljudje pa se bomo lažje in v mnogo večjem številu ukvarjali z iskanjem in uvajanjem dolgoročnih rešitev za naš, za sedaj še edini planet.
Branko Gerlič, Maribor
(soustanovitelj Sekcije za UTD pri Zofijinih, soustanovitelj UBIE)