Obvestilo, zahvala in javno pismo

Slovenija je 18.novembra 2020 postala prva med EU državami, ki je dosegla nacionalno kvoto v Evropski državljanski pobudi »Univerzalni temeljni dohodek v EU« tj. #zaUTD v EU 2020 (ECI(2020)000003), na evropskem strežniku.  Na tem mestu se Vam zahvaljujem za podpis, za podporo, delitev in pozive, ki ste jih poslali tudi vsem drugim, da se pridružijo pri podpisovanju te pobude.

Podpise sicer v Sloveniji še vedno zbiramo. Naš naslednji cilj je 11.348 podpisov. Vsaj še šest drugih držav mora doseči nacionalne kvote do 25. Septembra 2021. To je tudi zadnji dan, do katerega moramo zbrati 1 milijon podpisov #zaUTD v okviru te EDP.

S temi podpisi državljani in državljanke pozivamo EU, da uvede Univerzalni temeljni dohodek, ki bi vsaki osebi v EU zagotovil materialno osnovo in možnost za sodelovanje v družbi. S tem bi se zmanjšale tudi (regionalne) razlike, to pa bi okrepilo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU. Ta evropska pobuda je v skladu s skupno izjavo Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Evropskega sveta iz leta 2017, da bodo »EU in njene države članice podpirale učinkovite, trajnostne in pravične sisteme socialne zaščite«. To je tudi  v skladu z zagotovili EU, izjavami  predsednice EK, Ursule Von der Layen, da v EU ne bomo nikogar pustili odzadaj. (Ne pozabimo tudi zagotovil Christine Lagard, predsednice Evropske centralne banke, da Evropa ne more bankrotirati.)

Slovenija je bila med najboljšimi, po določenih vidikih celo najboljša že pri prvem zbiranju podpisov #zaUTD v okviru Evropske državljanske pobude. To je v letih 2013/2014 (EDP #zaUTD 2013). Ta pobuda je bila neuspešna v zbiranju 1 milijona podpisov tudi zaradi pomanjkljivostih v evropski infrastrukturi, kar pa se je v zadnjih letih pomembno izboljšalo. K tem izboljšavam je pripomogla tudi Evropska mreža za UTD (UBIE), kjer smo se združili vsi, ki smo sodelovali pri zbiranju podpisov za EDP #zaUTD 2013.   Znotraj te organizacije je vsa leta vztrajala skupina ljudi (Avstrijca Klaus in Ulrike Sambor  ter Nemec Ronald Blaschke), ki je premagala vse (birokratske) ovire ter kot Evropska iniciativa za Univerzalni temeljni dohodek uspela registrirati pobudo #zaUTD v EU pri Evropski komisiji.

Ljudje, ki v Sloveniji aktivno sodelujemo pri zbiranju podpisov za to pobudo, tega ne počnemo zaradi slepe vere v demokracijo ali v EU. Ob pozivu k podpisovanju smo vsem povedali, da ta podpis ni zavezujoč: niti za EU parlament, niti za Evropsko komisijo.  S tem milijonom podpisov bodo zagovorniki UTD dobili samo pravico, da to pobudo predstavijo EU poslancem. Oni pa lahko rečejo, hvala, in to je to. Priznali smo, da gre morda za neke vrste farso demokracije. A smo izpostavili tudi dejstvo, da pa s tem vseeno večamo možnost, da nam v Evropskem parlamentu prisluhnejo, in morda celo uvedejo UTD. Tu je seveda spet več možnosti, na katere smo podpisnike prav tako odkrito opozarjali: lahko uvedejo UTD čisto na svoj način, morda celo v nasprotju z željami pobudnikov, tudi zato, ker o tem še nismo dovolj razmišljali in ker tega še nobena država v EU ni izvedla. A kljub temu sodelujemo pri tej pobudi, saj obstaja tudi možnost, čeprav majhna, da se UTD v EU uvede na najboljši možni način. Sodelujemo tudi zato, ker nam EU daje na razpolago vsaj digitalno infrastrukturo, da z idejo UTD seznanimo čim več ljudi, pa tudi zato, da (se) hkrati učimo in treniramo državljan-k-e v uporabi digitalne demokracije.

V Sloveniji smo se v zbiranje teh podpisov pognali kot v bitko, v kateri smo se odločili zmagati. Zakaj?

1. V Sloveniji ne moremo zanesti na števec digitalnih podpisov, ker podpisov ne zbiramo tudi ročno, drugi pa. Leta 2014 so nas zaradi tega v zadnjem tednu premagali Bolgari, ker so njihovi sindikati po vaseh in mestih zbirali podpise ročno, potem pa so to zadnji teden vnesli v sistem, in nas tako presenetili. Ne želimo, da se nam to spet zgodi – podobno kot Rogliču, ko je izgubil prvo mesto tik pred ciljem. Sicer pa saj vidite, kaj je to naredilo našemu kolesarstvu in njemu? Odločnost zmagati še nikoli ni bila večja. Enako velja za Slovenijo in #zaUTD v EU državljansko pobudo – v tej etapi smo zato prepričljivo zmagali.
2. Vsej EU in celemu svetu želimo pokazati, da v Sloveniji znamo in hočemo uporabljati e-demokracijo, če nam oblast to omogoči.
3. Vsem v Sloveniji smo želeli pokazati, da še zmeraj, tudi v teh časih, znamo stopiti skupaj, če je cilj pravi: za boljšo prihodnost (otrok), #zaUTD. Uradni podpisnik iz Slovenije, Marko Pušnik, je član Piratske stranke Slovenije. A mi, govorim o facebook skupini Univerzalni temeljni dohodek UTD, smo se zbiranja podpisov lotili kot prebivalci in prebivalke Slovenije in EU, Pirati pa so prijazno uslišali našo prošnjo, da strankarske ‘digresije’ (zastranitve) preložijo na poznejši čas. Priložnosti za nove delitve, tudi pri uvedbi UTD bo še veliko. Temu se ni mogoče izogniti. A disenz (tj. obratno kot konsenz) ni nekaj, česa je treba bati, pač pa se ga razveseliti kot znak dobrodošle različnosti in novih idej, ki pa ga je potem, vsaj začasno, npr. ob sprejemu Zakona #zaUTD, potrebno preseči s spoštljivim, strokovnim, na podatkih temelječim diskurzom. To je pot do optimalne rešitve pri uvedbi UTD.
4. Upamo, da bo podpora prebivalstva #zaUTD pomemben argument, ko se bodo v EU odločali, kje bi UTD uvedli najprej: pričakujemo, da bo Slovenija prva ali med prvimi. Vendar pa ne tako, da bi bila Slovenija poskusni zajček v UTD eksperimentu po navodilih iz EU. Prav tako ne tako, da bi se v Sloveniji žrebalo poskusne zajčke ali določilo za eksperimentiranja eno skupino ljudi. V okviru slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta lahko predlagamo EU, da pomaga sedmim državam, ki bodo zbrale največ podpisov, da uvedejo UTD v skladu s svojim lastnim predlogom, za vse upravičence v eni državi enako, na ravni EU pa se potem primerja pristope posameznih držav; da se učimo drug od drugega in tako sistem izboljšujemo.
5. 65% respondentov je v Sloveniji izrazilo podporo #zaUTD leta 2016; 35% jih je bilo proti. Zagovornike Univerzalnega temeljnega dohodka ta rezultat obvezuje, kot tudi dosežki slovenskih državljanov in državljank v obeh Evropskih pobudah #zaUTD.
6. Že deset let nam na pamet, z izračuni čez palec, dopovedujejo, da #zaUTD pristop ni tako dober kot sedanji način in da ga finančno gledano ni mogoče uvesti, čeprav nam računalniški, mikrosimulacijskij modeli, KJER ŠTEVILKE GOVORIJO SAME ZASE – zlahka pokažejo, da to ne drži. Glej slika 1, 2, in 3; primer rezultatov mikrosimulacije otroškega UTD na primeru Belgije po vzoru Predlog UTD za Slovenijo (2010).

10 letna zgodovina #zaUTD prizadevanj kaže, da je velika verjetnost, da bodo kljub izjemni podpori prebivalstva #zaUTD in vsem študijam, KJER ŠTEVILKE GOVORIJO SAME ZASE, določene institucije v Sloveniji, še vedno trdile, da ni politične podpore #zaUTD. Niti za to, da se pripravi študija o izvedljivosti UTD, ki bi presegla prvi Predlog za UTD v Sloveniji (2010), kaj šele, da bi se potrudili za pripravo Zakona in njegovo sprejetje v Državnem zboru RS. To je razvidno iz tega:

1. Odgovori organov na DVE uspešni pobudi #zaUTD na strani predlagam.vladi.si.
2. Vlada RS niti v treh letih ni uspela pripraviti analize o izvedljivosti Univerzalnega temeljnega dohodka, pa čeprav so jih k temu pozvali na 55. nujni seji Odbora ODBORA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN INVALIDE – REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR (15. junij 2017)? (Ne pozabimo, Janša je na oblasti šele zadnje leto.)
3. Ali lahko to situacijo dodatno osvetli dejstvo, da je bilo v zadnjem trenutku Valeriji KOROŠEC preprečena udeležba na plenarnem omizju ”UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK” letnega srečanja Slovenskega sociološkega društva, 7.novembra 2020, ker je izrazila jasno namero, da govorjenje #zaUTD podkrepi s številkami?
4. V Sloveniji, kot veste, zdaj že tako tako eksperimentiramo z neke vrste približki UTD – v obliki turističnih bonov (vavčerjev) in tistim, kar imenujejo ‘temeljni dohodek’ za samozaposlene. Tako lahko zdaj že tudi sami do določene mere vidite, kje so plusi, minusi, kater pristop je boljši in kako UTD pristop zlahka pokvari zakonodajalec, ki dodajajo nove in nove administrativne ovire in pogoje, če le more, in ki o UTD ne ve dovolj.
5. Kaj lahko rečemo o dejstvu, da se v PKP zakonih vztrajno uporablja termin ‘temeljni dohodek’, ki je zasnovan kot ‘državna odškodnina zaradi prepovedi dela ljudem v imenu javnega interesa’ in da tega nihče ne problematizira, kot se tudi ne problematizira dovolj, da je iz teh shem spet izpuščenih veliko ljudi, ki bi bili po logiki stvari – ne pa birokratov- prav tako upravičeni do temeljnega dohodka?
6. Kaj si lahko mislimo o situaciji, ko ne o tem ukrepu ne o drugih ni narejene nobene evalvacije? (Razen, da smo pred kratkim izvedeli podatek, da je v Sloveniji raba antidepresivov močno poskočila?).

Kaže, da se nam ponovno obeta scenarij, da bomo o teh zadevah resno in strokovno govorili potem, ko bo prepozno … naslednjih 10 let…, ko nam bodo servirali že novo krizo. V izogib temu predlagam, da se izmed spodaj naštetih ustanovi neodvisna strokovne delovne skupine za uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Imenovani so izključno zaradi svoje integritete in strokovnosti, ki sem ji bila priča, zadnjih skoraj 20 let, kar delam na UMAR-ju.

(Nihče od poimenovanih s tem pismom ni seznanjen, zato se jim na tem mestu opravičujem, če bodo zaradi tega utrpeli šikaniranje in/ali mobing. Še posebej tisti, ki so pri delu vezani na javno upravo RS.) Ta delovna skupina je sposobna pripraviti nov Predlog #zaUTD #2020 v Sloveniji – konceptualno, z izračuni, mikrosimulacijo in predlogom Zakona, ki bi moral izpolnjevati vsaj obvezni del teh kriterijev ( poudarjeno),  morda pa tudi priporočenih (navadna pisava) in tistih, o katerih se zdi, da bi bili vredno razmisliti- (poševna pisava).

1. Do UTD je upravičen-a vsak-a, ki je v Sloveniji prijavljen-a 10 let , od tega neprekinjeno 5 let, ne glede na premoženje ali delovni status.
2. Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je individualni.
3. Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je enak za vse.
4. Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je enak za vse, tudi za otroke.
5. UTD je nakazan/razdeljen mesečno. Temeljni dohodek je nakazan deloma v denarju (vsaj ½) deloma v vavčerjih za javne storitve na področju zdravstva, šolstva, dobave energije, informacijskih & digitalnih storitev ipd.
6. UTD v denarju nakazuje Finančna uprava Republike Slovenije, druge oblike pa vsako od pristojnih ministrstev.
7. Uvedba novega sistema ne sme prizadeti najbolj ranljivih.
8. Večino prebivalstva mora z novim sistemom biti na boljšem/istem.
9. Sistem socialnih transferjev se v temelju se ne spreminja, pač pa se smiselno poenostavi, da en transfer nadomesti več, vsebinsko komplementarnih, transferjev. (Glej Predlog UTD (2010), kjer UTD nadomesti samo 16 od 64 transferjev; nič ne posega na področje invalidskih ipd. pravic).
10. Višina temeljnega dohodka je izračunana kot povprečje: 1/3 povprečne plače (AW), ½ minimalne plače (MW) in zneska v višini ‘košarice temeljnih dobrin’.
11. Višina temeljnega dohodka OB UVEDBI je določena javno finančno nevtralno.
12. Višina temeljnega dohodka je določena tako, da vsako (preteklo) delo šteje: tisti ki delajo ali so delali v dobro skupnosti ali na trgu, imajo višje dohodke, kot tisti, ki ne.
13. Sistem socialnih prispevkov se ne spreminja.
14. Davčni sistem za delojemalce se v temelju ne spreminja, pač pa se samo poenostavi, z odpravo čim večjega števila davčnih olajšav in izjem.
15. Pristop k sistemu je prostovoljna izbira med starim in novim sistemom, kot je bilo preizkušeno s prehodom med sistemi ZPIZ-a.
16. Uvede se določeni % davka na dediščino, ki se nameni financiranju UTD.
17. Od davka na nepremičnine se določeni % nameni financiranju UTD.
18. Od davka na dobiček se določeni % nameni financiranju UTD.
19. Od davka na transakcije se določeni % nameni financiranju UTD.

Junija 2020 sem zapustila Sekcijo za promocijo UTD v Sloveniji, potem, ko sem jo zadnji dve leti tudi uradno vodila. Deset let sem potrebovala, da sem doumela, da tistim, ki določenih stvari nočejo razumeti, ne pomaga kazati podatkov, izračunov, mikrosimulacij, študij OECD, ali IMF. Nič ne pomaga, ker radi govorijo o UTD na pamet, o UTD kot o ideji, utopiji, ipd. Podobno sem razočarana nad sociološko skupnostjo, in to vse od leta 2010, ko sem jih prvič prosila za pomoč pri izboljšavi Predlog za UTD (2010).  Dobromisleči ljudje – a to ni dovolj. O službenem okolju nima smisla izgubljati besed.

Slovensko #zaUTD skupnost zapuščam v zmagovitem trenutku. Slovenija je v EDP #zaUTD v EU 2020 daleč najboljša med vsemi EU državami. Pomagala sem, kolikor sem lahko. Zdelo se mi je, da sem se za slovo dolžna potruditi: iz hvaležnosti do vseh, ki so skupaj z menoj posvetili ure in ure neplačanega, prostovoljnega dela #zaUTD v Sloveniji – celih 10 let – in tako osmišljali tudi moje strokovno delo na tem področju. Napisala bi imena, a trenutno smo takšna družba, da bi lahko to komu škodilo. Upam, da vedo, koga mislim.

Name so se obrnili Hrvati. Ne vem, koliko so resni. A če bo tako naneslo, jim bom z veseljem pomagala, saj zase ocenjujem, da sem ena največjih strokovnjakinj #zaUTD v tem predelu sveta. Zdaj to lahko tako zapišem, ker vas zapuščam, saj se je spet pokazalo, da nihče ne more biti prerok doma, še posebej, če gre za žensko, ki ni ekonomistka, ni študirala v Ljubljani in ne dela na Univerzi. A ogromno stvari je zapisanih, objavljenih in to v slovenščini. Poiščite, berite, mislite in se, če drugega ne, pridružite fb skupini Univerzalni temeljnih dohodek UTD. Jaz sem bom v prihodnje posvetila dvema projektoma:

1) Pomagala bom pri poskusu ustanovitve nove politične »Stranke X«, ki bo nastala in delovala drugače kot vse dosedanje politične stranke. 50% kandidatk in 50% kandidatov se bo izbiralo po algoritmu, tudi s pomočjo  računalniškega programa, nadzoroval-a pa jo bo prokurist-ka. Sam ne bom njena članica, ker bom vso pozornost posvetila drugi nalogi.

2) Ustanovile bomo sindikata Mama. Za mlade, stare, potencialne, neuresničene, posvojene, ovdovele matere. 1. točko programa je že znana: Odprite vrtce in šole! Takoj!

Ocenjujem, da je za ta dva cilja smiselno nameniti naslednjih 10 let. Rezultati #zaUTD v EU kažejo, koliko smo državljani in državljanke Slovenije sposobni doseči, če ne prej, pa v desetih letih – če je cilj pravi. Kdor se mi želi pridružiti tudi pri tem, naj mi odpiše z besedo Stranka X in/ali Sindikat.

Dr. Valerija KOROŠEC