Odlomek iz Večerovega prispevka “Socialna politika v programih strank: Revščine ni mogoče reševati s parcialnimi ukrepi”, novinarke Tanje Fajnik Milakovič
Previdnost, raziskave in širši družbeni dogovor
Politične stranke smo povprašali, kakšno je njihovo stališče do uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), s čimer bi vsem državljanom zagotovili neki minimalni dohodek in ki ga mnogi vidijo kot učinkovit ukrep pri zmanjševanju revščine.
V SDS so jasno odgovorili, da uvedbe UTD ne podpirajo. Pojasnjujejo, da so rezultati dosedanjih parcialnih poizkusov v nekaterih državah pokazali, da ta koncept še ni širše družbeno sprejemljiv. Sicer pa poudarili, da zagovarjajo univerzalni otroški dodatek kot instrument družinske politike. Menijo, da bi bila lahko prav uvedba univerzalnega otroškega dodatka zelo primeren preizkus, kako naša družba sprejema univerzalne dohodke.
V Gibanju Svoboda poudarjajo, da je za uvedbo UTD potreben strokovni in družbeni konsenz, predvsem pa je treba proučiti, kakšen vpliv bi to imelo na socialne izdatke države. Kljub temu pa se bodo zavzemali za uvedbo UTD za otroke, pri čemer bi preverili, katere socialne dodatke bi zaradi specifičnih položajev posameznih otrok veljalo ohraniti. UTD je po njihovem tudi rešitev za starejše, s čimer bi reševali še stiske upokojencev z nizkimi pokojninami. Bi pa preverili tudi možnost uvedbe UTD za dolgotrajno brezposelne, saj menijo, da ukrepi aktivne in pasivne politike zaposlovanja pri njih ne delujejo in se i le izjemoma vključujejo na trg dela.
V Levici imajo razvit koncept UTD, ki bi ga postopoma razvili iz sistema denarnih socialnih prejemkov. Zanj ne bi uporabljali ponižujočih meril in pogojev, prejemnikom ne bi bilo treba sprejemati vsake zaposlitve. Ta dohodek bi brezpogojno omogočili vsakemu, ki ga potrebuje. Sistem UTD bi dopolnili še z univerzalnimi brezplačnimi temeljnimi storitvami za vse državljane.
Večina naklonjena uvedbi UTD za otroke
V SD so pojasnili, da zagotavljajo univerzalne temeljne dobrine, torej javne storitve. Tako bi vsem zagotavljali enake možnosti z dostopom do izobraževanja in socialnih storitev. Uvedbe UTD kot nadomestila socialne države pa ne podpirajo.
V NSi pravijo, da univerzalnost v danem sistemu v neki meri zagotavlja kombinacija vseh ukrepov družinske, socialne in davčne politike. Malo večji izziv pa je po njihovem, kako ta sistem združiti v nov, enoten sistem koncepta UTD, za kar bo potrebno širše družbeno soglasje. Ob tem poudarjajo, da bo treba najprej ugotoviti, kaj finančno zmoremo in katere socialne in družinske transferje bi lahko nadomestili. Proučiti bo treba tudi vpliv UTD na davčno politiko in zasledovati finančno vzdržnost. Sicer pa bi moral UTD delovati tako, da bi stimuliral ljudi k zagotavljanju odgovornosti za lastno socialno varnost.
V SAB poudarjajo, da so pripravili že več okroglih miz in razprav v državnem zboru na temo uvedbe UTD. Seveda njegovo uvedbo podpirajo, vendar v prvi fazi pilotno, saj bi tako lažje prepoznali prednosti in morebitne pasti njegove uvedbe. Njihov predlog je tako najprej uvedba UTD za mlade, vse v starostni skupini od 18 do 25 let.
V LMŠ so za nadaljevanje postopkov za uvedbo UTD na področju otroških dodatkov. Pred odločitvijo o morebitni uveljavitvi UTD tudi za druge družbene skupine pa bi izvedli univerzalni pilotni projekt, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti učinkovitost za prejemnike in posledice za javnofinančno vzdržnost.
V gibanju Povežimo Slovenijo pa poudarjajo, da je raziskava OECD na Finskem, v Veliki Britaniji in Italiji pokazala, da UTD ne zmanjša števila revnih, ampak zgolj spremeni sestavo revne populacije, zato po njihovem UTD ni učinkovito orodje za odpravo revščine. Skrbi jih tudi, da bi ob veliki prekarnosti v Sloveniji z UTD lahko celo subvencionirali delodajalce, ki že sedaj izplačujejo nizke plače. Ob tem dodajajo, da so začasnim uvedbam UTD, tako kot je to bilo med epidemijo, naklonjeni.
Tanja Fajnik Milakovič