V oddaji »Intelekta«, Radia Slovenija, so spregovorili o ideji UTDja.
Socialna država, kakršno smo poznali nekoč, je že dolgo v krizi. Sistem zagotavljanja socialne varnosti, je do sedaj temeljil na predpostavki polne zaposlenosti. V razmerah gospodarske krize, naraščajoče brezposelnosti, revščine in prevlade neoliberalizma, pa je preživetje posameznikov vse preveč prepuščeno na milost in nemilost tržnim zakonitostim. Ob tem smo priče zmanjševanju sredstev za socialno državo. Ne samo v Sloveniji, tudi v celotni Evropski skupnosti in širše po svetu iščejo odgovore na ‘krizo socialne države’. Ena izmed možnih rešitev zagate, v kateri smo se kot družba znašli, se že nekaj časa omenja tudi UTD (univerzalni temeljni dohodek).
Luč na koncu predora ali utopija?
V času evropske finančne, gospodarske in moralne krize, ob naraščanju brezposelnosti in revščine se zdi koncept univerzalnega temeljnega dohodka kot luč na koncu predora, po drugi strani pa se čas krize mnogim ne zdi najprimernejši za razprave o tako radikalnih predlogih.
Kakšne so praktične izvedbe UTD? Po znanem predlogu dr. Valerije Korošec z urada za makroekonomske analize in razvoj bi bila primerna višina 300 evrov na mesec. Glede na finančno stanje Slovenije, je prvo vprašanje, ki se ob tem pojavi, kaj bi to pomenilo za slovenski proračun? Od kod bi slovenska država vzela denar za UTD? Nina Šoštarič iz Sekcije za UTD pravi, da bi pri vpeljavi UTD morali zgolj prerazporediti denar, ki se sedaj porablja za socialne transferje ter z njimi povezano birokracijo. Po njenem mnenju Slovenija za uvedbo UTD ne bi potrebovala dodatnih finančnih sredstev. Predlogi glede vpeljave UTD, ki se pojavljajo v Nemčiji govorijo o tem, da bi morali obdavčiti potrošnjo, luksuz, finančne transakcije, nepremičnine in uvesti okoljske davke.
V ozadju prizadevanj za UTD je predvsem želja po bolj pravični razdelitvi dostojnih, plačanih zaposlitev in priložnosti za dostojno življenje vseh. Brezposelnost konstantno narašča in UTD naslavlja vprašanja enakosti in svobode.
Ekonomist dr. Tine Stanovnik je do ideje UTD zadržan, rešitev pa vidi v t.i. parcialni univerzalnosti, kar bi pomenilo, da bi se brezpogojno prejemanje univerzalnega dohodka omogočilo le določenim kategorijam prebivalstva.
Tudi mag. Martini Trbanc z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zdi ključni problem UTD v njegovi univerzalnosti, zavzema pa se za pravično redistribucijo in redefinicijo dela. Klasična socialna država ni učinkovita. Socialni delavci opozarjajo, da socialna država pogosto ne doseže tistih, ki jo res potrebujejo, vendar je po mnenju mag. Martine Trbanc. socialna država v krizi že trideset let in UTD ni pravi odgovor nanjo.
Vprašanje, ki se zastavlja mnogim pa je tudi upravičljivost UTD z vidika moralne politične filozofije? Nasprotniki ideje UTD opozarjajo na možnost, da bi nekateri ljudje lahko živeli na račun drugih, vendar kot poudarja dr. Igor Pribac, moramo ob takšnih ugovorih še enkrat dobro premisliti o tem, katera družbena skupina v trenutnem sistemu zares živi na račun drugih – so to prejemniki socialnih pomoči ali so privilegirani predvsem najbogatejši pripadniki družbe?
Aktivno državljanstvo
Skupina državljanov iz 15 evropskih držav se je združila pri uresničevanju zamisli o UTD na način Evropske državljanske pobude oz. Evropske civilne iniciative, ko lahko skupina državljanov iz različnih držav članic zahteva neposredno podporo Evropskih institucij za svoje ideje. 9. aprila se je v državah EU začelo zbiranje podpisov, na podlagi katerih bi se tudi na ravni Evropske komisije začela razprava o morebitni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka v državah članicah.
Do 14. januarja 2014, morajo državljani EU zbrati 1 milijon podpisov na ravni EU, pri čemer mora vsaj 7 držav članic zbrati zahtevani minimum podpisov. V Sloveniji mora pobudo podpreti najmanj 6.000 ljudi. Do danes so po besedah Nine Šoštarič v Sloveniji zbrali 20 odstotkov podpisov in tako prehiteli Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Ali bo kriza idejo o UTD oživila ali pokopala, bo pokazal čas. Več o konceptu UTD, o tem ali gre za utopično idejo ali pa za dober in pravičen koncept socialne države, o tem kakšna je etična upravičenost tovrstnega koncepta in kateri so drugi načini boja proti neenakosti in revščini, pa lahko slišite v oddaji Intelekta, ki je bila objavljen na 1. programu Radia Slovenija.
Povezava do posnetka: http://tvslo.si/predvajaj/ideja-o-utd-jo-bo-kriza-ozivila-ali-pokopala/ava2.163960023/