30. 9. 2017 Mnenja

55. nujna seja odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide na temo UTD

Odlomek nastopa poslanke Levice, Violete Tomič, na 55. nujni seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, 15. junij 2017

Violete Tomič: Konec marca smo imeli posvet o revščini, kjer smo bili prisotni dr. Pribac, dr. Valerija Korošec in dr. Mencinger, in smo načeli temo UTD. Takrat ste mi rekli, da pravzaprav nobena stranka do zdaj še ni resno, nekako, se postavila na stran UTD. In jaz sem takrat že zagovarjala UTD in moram reči, da ravno v Združeni levici pripravljamo nov program, oziroma je že v večji meri končan, v katerem smo se izrecno zavzeli za uvedbo temeljnega dohodka. In mislim, da bomo do naslednjih volitev imeli že nek izvedbeni predlog. Tudi v tej fazi pa smo dorekli neke osnovne usmeritve.

Skratka, kar pa pogrešamo v predloženem gradivu, je ravno to, da v njem ni opredeljen namen UTD.

Skratka, kaj bi radi s tem UTD dosegli? Namreč, UTD ima lahko zelo različne učinke. In če malo poenostavim, poznamo nekje dva pristopa.

Prvega, kot je že moj predhodnik omenil, je za neoliberalce, kot je bil prej citirani Milton Friedman, je UTD sredstvo, da se z njim zagotovi socialni mir, in se hkrati odpravi brezplačno šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo. Ta Friedmanov predlog, ki se je imenoval Negativna dohodnina, je bil pač sredstvo za ohranitev kapitalizma. Skratka, ljudem daš denar, da ne pomrejo od lakote, in hkrati pa to izkoristiš za privatizacijo šolstva, zdravstva in socialnega varstva.

Na koncu je seveda, bi večina prebivalcev živela slabše, ker si s tem in takšnim UTD ne bi mogli plačati zdravstva in šolanja svojih otrok. Skratka, v Združeni levici pa smo UTD v svoj program vključil zato, ker si želimo, da bi ljudje živeli bolje. In da bi dejansko zgradili bolj human družbeni sistem. In to naj bi bil nekje prvenstveni namen UTD.

Če hočemo pa doseči ta cilj, bi UTD moral dosegati naslednje pogoje: Prvi pogoj je, da je temeljni dohodek dovolj visok, da se popolnoma odpravi absolutna revščina. Drugi pogoje je, da bi temeljni dohodek moral prejeti vsak, ki ima prenizke dohodke, brez dodatnih pogojev, zaradi katerih danes prebivalci danes ne dobivajo socialne pomoči. Tretjič je, prejemnik temeljnega dohodka ne bi bil prisiljen sprejemati zaposlitve in bi tako dejansko zavrnil izkoriščanje – o tem je prej govoril dr. Pribac -, in to je zelo bistveno. Skratka, in ta temeljni dohodek nikakor ne sme biti nadomestilo za brezplačno zdravstvo in za druge brezplačne javne storitve.

Skratka, to naj ne bi bila prazna obljuba, ampak nekaj realnega, kar se da uresničiti. Hkrati, kako. Predlagamo tudi pravično obdavčitev kapitala, visokih dohodkov od premoženja, velikih vrednosti, da bi sploh lahko financirali ta UTD. Kajti minimalni življenjski stroški pri nas so 385 evrov, če ne računamo stroškov trajnih dobrin, oziroma 606 evrov, če vključimo vse stroške. Kar pomeni, da bi bilo treba poleg prerazporeditve sedanjih socialnih prejemkov, za uvedbo UTD zagotoviti tudi potem dodatne davčne prihodke.

Skratka, opredelila bi se tudi do predlaganega sklepa, kjer predlagate, da Vlada pripravi belo knjigo o UTD, in seveda temu sklepu nikakor ne nasprotujemo. Nasprotno, z veseljem si želimo, da bi prišlo do tega sklepa, vendar se bojim, da boste zelo razočarani, če bo ta bela knjiga dejansko kdaj napisana. Zakaj to zdaj pravim? Zato, ker je to, za kar se zavzemate v UTD v popolnem nasprotju z doktrino Vlade in Ministrstva za delo. Doktrina Ministrstva za delo je, da morajo biti socialni prejemki tako nizki, da so ljudje pripravljeni sprejeti kakršnokoli delo.

Ves čas poslušamo, da je delo vrednota, in da potem, če bi ljudje dobivali denar kar tako, ne bi želeli delati. Logika je, da če so plače in pokojnine nizke, morajo biti socialni prejemki in UTD potem še nižji. Logika ministrstva žal je tudi to, da prejemnik socialne pomoči ne sme zavrniti zaposlitve ali pa da delavec, ki sam poda odpoved, ne dobi potem socialne pomoči. Ergo, socialna politika ni namenjena odpravi revščine, ampak je namenjena zagotavljanju poceni delovne sile. In ravno zato lahko v Sloveniji delujejo razna izkoriščevalska podjetja, kot so Marof Trade in IPS v Luki Koper. Ravno zato, ker socialna politika ljudi dobesedno sili, da sprejemajo takšne zaposlitve. Če pa rečejo ne, potem pa so prepuščeni sami sebi.

Pravite, da bi moral UTD biti brezpogojen. Mi smo tri leta nekje pritiskali na to Vlado, da je odpravila plombe na hišah prejemnikov socialne pomoči, pa še to ne za vse upravičence in ne za vse vrste prejemkov. Doplačila za domsko oskrbo je treba po smrti še vedno vračati. In zadnjič smo naleteli na primer, ko CSD ni dodelil varstvenega dodatka brezdomcu samo zato, ker je imel odrasle otroke, pa čeprav ta brezdomec 25 let s temi otroci ni imel nobenega stika. To so te nelogičnosti. Skratka, UTD naj bi zagotavljal vsaj za silo normalno preživetje, ampak mi spet že tri leta neuspešno predlagamo, da bi se socialna pomoč dvignila vsaj na 385 evrov, kolikor je bila uradna ocena iz leta 2009. Ministrica je recimo v socialnem sporazumu obljubila, da bo v letu 2016 izvedla izračun minimalnih stroškov in uskladila višino socialne pomoči. In danes smo sredi junija 2017 in ministrica že ima novo analizo minimalnih stroškov, ampak predloga za dvig socialne pomoči še zdaj nismo videli.

Lahko bi še naštevala. Tudi predlog za odpis dolgov najrevnejšim ali pa predlog, da se otroški dodatek izvzame iz odmere socialne pomoči. In vedno dobimo isti izgovor. Če bi to sprejeli, potem ljudje ne bi želeli delati. Ko pa predlagamo dvig minimalne plače, je Vlada zopet proti. Zato sem prepričana, da to, kar bi pisalo v tej beli vladni knjigi, nam, ki se zavzemamo za UTD, nikakor ne bi bilo všeč. Ampak, ste pa podali zanimiv izziv in z veseljem ga bomo sprejeli in me res zanima, kako bi to izgledalo, in seveda bom glasovala za.

Ravno zaradi teh razlogov smo v ZL začeli pripravljati svoj predlog in tu bomo seveda upoštevali poskuse, ki potekajo na Finskem in v Kanadi in tudi dognanja dr. Koroščeve in tako naprej. Ampak mislimo, da bi morali pa že v obstoječem socialnem sistemu uvesti glavne usmeritve UTD. Prva je brezpogojnost, to da prejemnik socialne pomoči ne bi bil prisiljen sprejeti kakršno koli zaposlitev. Drugi je pa temeljnost, torej, da bi bila socialna pomoč, ali dovolj visoka, da bi nekako vsaj za silo omogočala tisto osnovno preživetje.

Zavzemam se tudi za to, da bi sedanji sistem socialnih prejemkov nadomestili s temeljnim dohodkom in njegovimi dodatki. Zdaj, kaj to pomeni. Temeljni dohodek naj bi prejemal vsak, ki nima dovolj lastnih sredstev za normalno življenje, zato bi rajši kot o univerzalnem temeljnem dohodku tukaj govorili o temeljnem dohodku. Temeljni dohodek bi moral zadostovati za dostojno življenje, zato, da bi odpravil absolutno revščino. In prejemniku temeljnega dohodka naj se ne bi bilo treba odreči stanovanju ali pa svojim prihrankom. Njemu in njegovim dedičem prejetega dohodka ne bi bilo treba vračati in s tem bi zagotovili dostojno življenje vsem, ki se trenutno zaradi premoženjskega cenzusa socialnim prejemkom odrečejo. Prejemnik temeljnega dohodka tudi naj bi imel pravico, da zavrne ponujeno zaposlitev, če ta ne dosega nekih minimalnih standardov. Naravnost povedano, imel bi pravico zavrniti izkoriščanje.

Tudi po uvedbi tega temeljnega dohodka bodo prebivalci z večjimi potrebami upravičeni do otroških, invalidskih in drugih dodatkov, in seveda do pokojnin. Razlika med upokojencem in prejemnikom temeljnega dohodka pa bi bila v tem, da bi upokojenec poleg temeljnega dohodka prejemal še pokojninski dodatek. Najbolj bistveno pa se mi zdi, da temeljni dohodek ne sme biti nadomestilo za brezplačno šolstvo, zdravstvo, vrtce ali pa za zdravstveno varstvo, kot predlagajo neoliberalci. Temeljni dohodek mora biti namenjen tistim osnovnim tekočim stroškom in nikakor ne plačevanju izobrazbe ali pa celo zdravljenja.

»Fajn« bi bilo, da bi s temeljnim dohodkom dosegli točno tisto, česar se neoliberalci bojijo, kot hudič križa. Ljudje bi zavrnili izkoriščanje in delo, ki jim ne bi omogočalo normalnega življenja in to bi bil potem smrtni udarec za razne izkoriščevalce, kot so Marof trade in podobni. Skratka, v zvezi s temeljnim dohodkom bi dodala samo še tole. Temeljni za kakršnega se zavzema dr. Valerija Korošec je v osnovi precej podoben temu, kot ga mislimo mi. Na podlagi vaše analize jaz upravičeno sklepam, da bi se ga dalo za silo uvesti tudi v okviru sedanjih prihodkov države. Seveda pa bi morali predvideti višjo obdavčitev kapitala in visokih dohodkov in zmanjšanje porabe za represivni aparat. Skratka, kot vsako družbeno inovacijo pa bi lahko temeljni dohodek uvedli na dva načina. Se pravi, bodisi s postopnimi spremembami ali pa z radikalno preobrazbo sistema. Skratka, mi smo seveda omejeni na postopno spremembo in zato si prizadevamo za to, da bi vsi sedanji socialni prejemki bili nepovratni že sedaj, tako kot temeljni dohodek. In na ta način bi seveda zmanjšali število socialno ogroženih, ki ne zaprosijo za pomoč. Skratka, to naj bi bili nekako konkretni koraki na poti do tega, da bi bili socialni prejemki nepovratni in da ne bi bili pogojeni prav z ničemer drugim kot z nizkimi dohodki prosilcev. Vendar kdor ni zato, da se odpravi represija do prosilcev za socialno pomoč in varstveni dodatek ter da se prihodki dvignejo na človeka vredno raven, ta verjetno ne bo tudi za univerzalni temeljni dohodek. In vedno znova bomo slišali isto mantro, da potem ljudje mogoče ne bodo delali, ker so baje v svoji osnovi leni. Skratka, to je najstarejša metoda vladajočega razreda, kjer je divide et impera, deli in vladaj. Treba je skregati ljudi med seboj, se pravi, prosilce za socialno pomoč z revnimi zaposlenimi, zaposlenimi v javnem sektorju s tistimi v zasebnem sektorju, prekarce z zaposlenimi in potem seveda ljudje ne dojamejo kdo je njihov res pravi nasprotnik, se pravi tisti, ki jih izkoriščajo. Raziskave tudi kažejo, da tri leta življenja v revščine trajno poškodujejo psiho človeška in se ga več ne da rehabilitirati. Zato je to velik družbena odgovornost naše politike, je odprava revščine. Kajti, revščina nikakor ni stvar možnosti. Možnosti imamo. Revščina je stvar politične odločitve. In tukaj smo zato, da se odločimo ali bomo tolerirali revščino v svoji bližini ali ne. Seveda pa z, kot smo prej rekli, s pravičnejšo prerazporeditvijo finančnih tokov, z redistribucijo dobrin je to možno in realno in nikakor ne pristajamo na to, da ni denarja za teke ukrepe. Hvala.

Oznake: